Cekinčki

Na eni od tabel, postavljenih ob Ribniški naravoslovni poti, piše: «Gozd ni le z drevjem poraščeno območje. Je veliko več. Poskusi zamižati in začutiti njegov utrip. Kaj slišiš? Petje ptic? Ali šum vetra v krošnjah dreves? Poskusi globoko vdihniti. Kako diši zemlja spomladi in kako dišijo jesenske gobe ali smrekova smola? Dotakni se hrastovega debla […]

Milan je v vabilo za pohod v nedeljo, 23.10.2016, zapisal:«Osvojili bomo neizrazit vrh v visoki planoti Pokljuke, ki pa je zaradi svoje, 500 metrov visoke, prepadne stene in ne nevarnega dostopa ter čudovitega razgleda že dolgo priljubljena točka krajših ali daljših izletov. Razgled se odpre nenadoma in seže vse od Jesenic pa skoraj do Kranja.

Pogorje, ki smo ga, v svojih pristopih na slovensko Peč ( Tromejo) pogosto opazovali in se čudili ogromnim kamnitim podorom, ki zaznamujejo njegovo južno stran. Prav imate, v mislih imam pogorje Dobrač z vrhom Kuhriegel (Cerkveni hrib 2167 m.n.m.), ki se je, kot skrajni vzhodni izrastek bližnjih Ziljskih Alp, ugnezdil med Julijce, Karavanke, vzhodne Karnijske

Julij je vsako leto čas, ko so noge že dovolj uhojene in pljuča dovolj razširjena, da je mogoče pogledati tudi na vrh kakšne gore, ki sega preko 2000 metrov nad morje. Tako se je za soboto 23. julija v programu pohodov našel 2094 metrov visoki vrha Velikega Kladiva v Karavankah. Že pred dogovorjeno osmo uro

Letošnja najzahtevnejša, dvodnevna tura, bi se morala, kot je bilo zapisano v program, zgoditi 3. in 4. septembra, a je narava vmešala svoje prste, zagrozila s slabim vremenom in tura je bila preložena za teden dni. Tokrat, 10. in 11. septembra je bila napoved obetavna in na startu ture, na parkirnem prostoru v dolini Vrata, 

V šoli so nas učili, da je vrtača, in tako piše tudi v učbenikih in drugih pisnih virih, kraška globel ali kotanja, pri kateri je globina manjša od premera. Naštete so še mnoge značilnosti od rodovitnega dna, zavetja pred burjo… Potem pa pride Milanovo vabilo za vzpon na 2181 metrov visoki vrh Vrtača, na katerega

Na Dan državnosti, 25. junija ob 7. uri, se nas je devetnajst pohodnikov in štirinožna Fanta, zbralo pred Olimpijskim športnim centrom – Dom Planica, da bi si ogledali, kot je v vabilo zapisal Milan, razgledni vrh na jugozahodnem koncu pobočja, ki poteka med dolino Male Pišnice in Planice, pod katerim se nahajajo tudi kranjskogorska smučišča.

Kdor ima težave z ledvicami ali prebavili, še posebno pa ženske z bolečinami v drobu, si jih bo pozdravil s čajem iz posušenih cvetov rmana, rastline s koški bleščečih rožic, ki se na žilavih steblikah belijo celo v suši in preživijo celo v hudih pripekah. Posebno rada ima srednje visoka travišča in pašnike, zato ni

Pred dobrim letom in pol sem svoj članek o vzponu na Sveti Peter zaključil takole: »V naslovu sem zapisal slovo od zavetišča. Žal je bilo slovo dejansko, saj smo bili ena od zadnjih, če ne celo zadnja skupina pohodnikov, ki je zavetišče obiskala. Približni deset dni po našem obisku je namreč zavetišče pogorelo do tal.

Konec januarja, ko zima najbolj kaže zobe, je čas za pohajanje po nekoliko nižjih hribih, zato smo v letni program za 23. januar 2016 zapisali, da se bomo podali na Kožljek, 788 metrov nad morjem ležeči vrh v Polhograjskih Dolomitih. Ker je tudi sobotni sončni vzhod kazal, da bo vreme planincem naklonjeno, se nas je