Namesto planiranega pohoda na Učko, se je vodnik Milan zaradi slabe vremenske prognoze odločil za spremembo. Odpravili smo se proti morju in prehodili del evropske pešpoti E12 od Portoroža do Sečovelj, imenovane tudi mediteranska pešpot.
Nova evropska pešpot E12 prihaja iz Španije, Francije in Italije na slovensko in hrvaško obalo, vse tja do Grčije in naprej v vzhodno Sredozemlje. V Sloveniji poteka vzdolž obale od Škofij do Sečovelj. Na tej poti so tri kontrolne točke z žigi – v Ankaranu, Strunjanu in Sečovljah. Evropske pešpoti v Sloveniji so označene z rumeno-rdečo markacijo.
Po izstopu z avtobusa smo si v parku ogledali čudovite vrtnice, prečkali znamenito portoroško plažo in nadaljevali pot skozi kamp. V marini so se bohotile prestižne jahte, po prihodu v Jernejev zaliv pa smo videli pravo nasprotje – odslužene čolne, ki so propadali, nekateri so bili celo potopljeni.
Da so stare stvari lahko tudi zelo lepe, nas je prepričal pogled na več stoletij staro oljko, ki se je kar nismo mogli nagledati.
Pot nas je vodila po kamnitih stopnicah do Forma vive, te edinstvene zbirke kamnitih skulptur, ki se nahaja na prostem v parku polotoka Seča pri Portorožu. Nastajala je v sklopu mednarodnih srečanj kiparjev, na pobudo dveh slovenskih umetnikov, Jakoba Savinška in Janeza Lenassija.
Posebno lepi razgledi po celotni naši poti so bili na hrvaško stran z izstopajočim turističnem naseljem Crveni vrh. Z razgledišča pri Forma vivi smo občudovali slovensko stran s Portorožem v ospredju.
Že smo bili pri sečoveljskih solinah, kjer nas je čakal avtobus. Ustavili smo se še na toplem obroku in lep dan zaključili z dobrotami našega slavljenca Toneta.
Zapisala: D. Cankar
Foto: Marija Armič, Stane Kržmanc, Andrej Verbič
Film: Stane Kržmanc
