Sobotno jutro nas je zvabilo na pot proti Primorski. Naša bojazen glede meglenega vremena se na srečo ni uresničila. S pohodom smo začeli z večjega parkirišča v vasi Zazid, ki leži na jugu Podgorskega Krasa, na široki ravnini, obkroženi z griči. Vas je v pisnih virih omenjena že v 10. stoletju. Sredi vasi stoji cerkev Sv. Martina, na kateri je letnica 1697. Hiše so zgrajene po značilni istrsko – kraški arhitekturi in so druga ob drugi z vmesnimi ulicami. Naša pot je bila skozi vas, strmo v hrib in nato skozi gozd, ki se je na vrhu spreminjal le v grmičevje in borovce. Na vrhu Kojnika (802m) smo si privoščili postanek za malico, kjer so nas ob tem greli topli sončni žarki. Uživali smo v pogledih proti Slavniku in Snežniku v daljavi. Prijetno razpoloženi smo se v kar toplem dnevu vračali po Kraškem robu s pogledi proti morju, ki pa nam zaradi megle, ki se je dvigala prav nad morjem, ni bil viden. Na robu strmih kamnitih sten smo pogledovali v daljavo. Pot smo nadaljevali nad vasjo Brežec pri Podgorju (535m), ki leži pod strmimi pečinami. Naša krožna pot se je zaključila v vasi Zazid, kjer smo zjutraj pohod začeli. Med hojo ob cesti smo na vrtu domačina občudovali veliko lepega rdečega radiča.
Čakalo nas je še kosilo in druženje v domači gostilni Pr Čiči, v občini Hrpelje – Kozina, kjer smo se poveselili ob osebnih praznikih naših petih udeležencev pohoda.
Hvala vsem za pogostitev.
Vse najboljše in obilo zdravja voščimo Ireni, Mateji, Marti, Bogdanu in Jožetu.
Naši odlični šoferji so nas v poznih popoldanskih urah varno pripeljali na Vrhniko.
Zapisala: Triglavka Jana
