Nekaj lepih prejšnjih dni je v nas spodbujalo željo po pohodu. Prišel je naš torek in podali smo se na Janče, priljubljeno izletniško točko Ljubljančanov. To je vrh in vas v hribovju med dolinama potoka Besnica in reke Save. Kraji so znani po jagodah, kostanju, gobah, medu, sadju in razgledih.. Zjutraj vreme ni kazalo najbolje, bilo je nekam oblačno, megleno in hladno.
Pohod smo pričeli v dolini Besnice pod vasjo Vnajnarji. Takoj nas je pričakala strmina in gozd, ki nam je dal vedeti, da smo zamudili obilno letino kostanja. Ko smo dosegli prve hiše vasi in asfaltno cesto, se je nebo pričelo jasniti in pogledi so segali čedalje dlje. Hodili smo proti vasi Gabrje po razgledni grebenski cesti in uživali v pogledih naokoli. Da pa le vse ni bilo preveč lepo, je potegnil mrzel veter in nam ni dal počivati. Ob cesti smo opazovali značilne kozolce teh krajev, prave tesarske umetnije, kajti niti dva kozolca nista enaka. Pot je hitro minevala, še nekaj vzponov skozi gozd, pa spet asfalt in že smo zagledali veliko kapelico ob cesti ter antenski stolp ob planinski koči in bližnji zvonik cerkve. Tokrat nismo zgubljali časa ob raznih priboljških in smo hitro dosegli kočo in zavzeli jedilnico. Skozi okna se nam je nudil lep pogled na zasnežene Kamniško-Savinjske Alpe. Po okusni obari z žganci in pogašeni žeji smo se poslovili od simpatičnega gostitelja in se lotili vsakokratnega najtežjega opravila – skupinskega fotografiranja. Obenem smo ob pogledu na bližnje in daljne hribe in gore bili deležni še opisa s strani naših priročnikov Sonje in Vojka.
Nato nas je pot vodila do bližnje cerkve , ki se ponaša z močnim obzidjem in obnovljeno poslikavo portala. Tu smo pričeli spust v dolino reke Save, točneje v vas Laze. Preko doline smo opazovali »naše«, že osvojene vrhove v Posavju, Murovico, Cicelj in Miklavža. Tudi cvetoče resje ob poti nas ni pustilo ravnodušne. Do domačije Jernač je sledil prijeten sprehod po udobni makadamski cesti, nato smo zavili v gozd na strm spust v dolino. Ko smo prispeli v Laze, smo zagledali lično cerkvico, ki pa še ni dokončana. Je prav nenavadna za te kraje, morda bo nekoč znamenitost. Našli smo pot čez železniško progo do postaje, kjer je že čakal avtobus in nas prijetno utrujene zapeljal na Vrhniko.
Besedilo: Srečo Kenk
Fotografije: Sonja Repnik
Komentar k slikam: Sonja Zalar Bizjak
Zemljevid: Srečo Kenk
