Start smo imeli uro prej kot običajno. Najprej še v neznano, a že na prvem križišču na Vrhniki je bilo jasno, da gremo proti Primorski, na Kraški rob – naravno skalnato pregrado med celinskim in primorskim delom Slovenije.
Naš današnji “na lepše” se je začel v Movražu (225 m) po kratkem opisu poti našega Milana. Prečili smo Movraško valo in se podali v hrib mimo spodmolov Velega Badina (359 m) tudi “ušes Istre”. Sonja nam je na kratko opisala nastanek teh 30 m visokih spodmolov nad Mlini v slovenski Istri. Občudovali smo naravni most, videli gnezdišča skalnega goloba in napravili nekaj spominskih fotografij.
Pot smo nadaljevali po robu mimo oddajnika do cerkvice Sv. Kvirika (Kvirina), kjer nam je odbilo poldan in čas za počitek. Od tam smo imeli še 6 km hoje. Med potjo smo našli nežno gorsko logarico, drobne bele bedenice (jurjevke) in občudovali prebujajoči ruj. Pogled je segel tudi v daljavo, kjer smo videli že nekdaj osvojene vrhove Kavčič, Lipnik, Kojnik in Slavnik. Med klepetom po dobrih štirih urah hoje smo se najbolj razveselili Ivana, ki nas je zapeljal do Gračišča (325 m).
Naši “ta hitri” so prečili še Lačno (451 m) in žejni prispeli v Gračišče.
Veseli, da smo zopet preživeli lep sončen dan in srečno prispeli domov, se imamo zahvaliti naši Elici, Milanu in Ivanu, ki vsake štirinajst dni poskrbijo za dobro počutje vseh udeležencev – tokrat 38.
Zapisala: M. Kolenko
Foto: Joža Miklavčič, Janez Cerk
