»Sem mislil, da boste odpovedali«, je rekel naš voznik Ivan, ko je prišel po nas v ranem jutru na Vrhniko, ker je v Železnikih močno deževalo. Ko smo se odpeljali proti Bohinju, kjer je bilo izhodišče našega dvodnevnega pohoda, pa smo zagledali jasno nebo. Spotoma smo si v Bohinjski Bistrici privoščili jutranjo kavico. Po prihodu do Ukanca pri Bohinjskem jezeru, smo se pričeli pogumno vzpenjati po stari avstrijski mulatjeri proti Komni oz. Planini na Kraju, do kamor je kar 52 serpentin. Po kratkem okrepčilu v Domu na Komni nas je čakal še kratek sprehod do Koče pod Bogatinom, kjer smo si vzeli čas za daljši počitek in kosilo. Ko smo si nabrali novih moči, se je 12 pogumnih pod vodstvom vodnika Milana odpravilo preko Lepe Komne na krožni pohod na 2003 m visoko Lanževico, kjer smo bili očarani od množice gorskega cvetja, posebno še planik.
V kočo smo se vrnili po 4,5 urnem pohodu preko prevala Vratca. Pri domu so nas čakali ostali pohodniki, ki so pred tem obiskali Planino Govnjač. Po predaji poročila vodički Elici in večerji smo se po družabnem večeru odpravili na zaslužen počitek, ker smo bili dogovorjeni za zgodnji jutranji odhod. Budilke nismo potrebovali ter smo se v zgodnjem jutru podali na pot preko prevala Vratca do Krnskega jezera. Med potjo smo se ustavili pri stari italijanski vojašnici Za Lepočami, kjer smo tudi malicali. Kmalu smo zagledali Krnsko jezero, kjer smo si ohladili utrujene noge. Le še kratek skok mimo planšarije, kjer so nekateri kupili odličen sir in že smo bili v Planinskem domu pri Krnskih jezerih. Po krajšem počitku in osvežitvi smo se spustili v dolino Lepene in Doma dr. Klementa Juga, kjer nas je že čakal naš zvesti voznik Ivan ter obvezna osvežujoča Štularjeva lubenica. Vožnja domov skozi Log pod Mangartom, Trbiž, Kranjsko goro in po avtocesti do Vrhnike je kar hitro minila, ker smo bili vsi dobre volje in polni lepih vtisov s prelepega dvodnevnega druženja.
Zapisal: Janez Kenk
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak, Joža Miklavčič
