Tudi letos smo se planinke Planinskega društva Vrhnika, združene v planinski skupini »Triglavke«, zbrale za pohod po zahodnih Julijcih v planiranem času od 27.7. do 31.7.2010.
Izhodišče naših pohodov je bilo v Bovcu, od koder smo se z žičnico popeljali na Kaninske pode (2202 m). Od tam nas je pot vodila do doma Petra Skalarja (2260 m), kjer smo pustili del prtljage in se takoj napotili k osvojitvi prvega planiranega vrha – Visokega Kanina (2587 m). Hoja po tem delu visokogorja nam je razkrivala lepote kraškega sveta. Voda je skozi čas v kamen izklesala razne vdolbine . Čeprav je svet skalnat in mestoma peščen, so nas ob poti
razveseljevali pogledi na živo pisano gorsko cvetje. Sam vzpon na vrh je zelo strm, zato tudi varovan z jeklenicami in olajšan s klini. Potrebna je pazljivost in primerna fizična pripravljenost. Naš trud je bil poplačan s prekrasnim razgledom na Julijske Alpe v Italiji z vrhovi kot so Montaž, Viš , ŠpikHude police in smučišče Sella Nevea, ki je povezano s Kaninom in pa na vrhove naših gora kot so Triglav, Mangart, Krn, Krasji vrh, Kobariški Stol, in še bi lahko naštevali. Oblačno nebo nas je priganjalo k sestopu z vrha in še pred dežjem smo se vrnili v kočo, kjer smo prenočevali.
Jasno jutro nas je kar vabilo k vzponu na Prestreljenik ( 2499 m), pod katerim je znano naravno okno, ki za ogled privlači številne ljubitelje gora. Pri vzponu na vrh so nam druščino delali tropi belih in črnih ovac na visokogorski paši. Razgledi na okoliške gore in v dolino so bili zopet prekrasni in prav zaradi njih se vsak napor pri hoji izplača. Za spust v dolino Krnice preko Prevale , Planine Krnice v vas Zavrzelno je bilo potrebno prehoditi skoraj 2000 m višinske razlike. Cvetja ob poti ni manjkalo, kar nam je lepšalo poglede naokoli in res smo lahko ugotavljali kako lepa in neokrnjena je naša gorska pokrajina.
Nočitev nas je čakala v vasi Log pod Mangartom, ki je po močnem plazu pred leti, že lepo obnovljena. V njej lahko vsakdo najde pravi mir in zdi se kot, da bi se tu zaustavil čas. Naslednji dan smo se namenili na vrh Jerebice ( 2126 m), preko doline Možnice, vendar nam je dež prekrižal načrte. Zaradi varnosti smo se morali vrniti nazaj v dolino. Sledil je ogled mogočnih ostankov trdnjave Kluže iz leta 1639 in kasnejših utrdb v ozki dolini Koritnice , na ustju Bavščice.
Četrtega dne se je deževno vreme še okrepilo in nam tako preprečilo nameravano osvojitev vrha Svinjaka (1653 m) in naslednjega dne vrha Mangarta (2679 m). Pripeljali smo se do koče pod Mangartom, kjer je močno pihal veter,bilo je zelo mrzlo in goro je pobelil sneg. Zadovoljiti smo se morali le s pogledi proti vrhu.
Sprijazniti se je bilo potrebno s predčasnim zaključkom naših pohodov, saj smo spoznali , da je narava nepremagljiva in tudi optimistični planinci jo moramo upoštevati. Res pa je, da so gore večne in možnosti za osvojitve vrhov bo še mogoče realizirati.
Besedilo: Jana Fabjan Fotografije: Irma, Štefka in Jože
