Mnogo poti po Bržaniji smo že prehodili, a marsikateri sobotni del je bil popolnoma nov marsikomu. Tako velika je Bržanija s svojimi vrhovi, da bi jo v enem dnevu komaj obleteli.
Sobotno jutro nas je pozdravilo ob spomeniku Šavrinkam in znameniti cerkvici s še bolj znamenitimi freskami, ki prikazujejo mrtvaški ples. Da, začeli smo v Hrastovljah in se, pod progo Divača – Koper, najprej podali do zapuščene vasice Zanigrad in nadaljevali do »živega« zaselka Zazid. Nad vasjo smo najprej zagrizli do opuščene železniške postaje Zazid, ki je služila svojemu namenu na progi Divača – Pula.
In že smo se znašli pod samim Kraškim robom, ki smo ga kmalu za razglediščem napadli in se po njegovem grebenu približevali naši najvišji točki – Lipniku. Sledil je spust, najprej po označeni planinski poti, nato pa nam je čas mineval v iskanju ustreznega brezpotja do nadvoza ceste Zazid – Rakitovec nad železniško progo. To preizkušnjo smo več kot odlično opravili (pohvala mimoidočega domačima) in že zagrizli Trem učkam naproti in od njih do vrha Kuka.
Sledila je še lepa grebenska pot do Lačne s svojim kovinskim stolpom in hiter spust po strmi, razdrapani poti do Hrastovelj, kajti Lačna nam je dala vedeti, zakaj se tako imenuje in napolniti je bilo potrebno naše želodčke.
Pohoda smo se tokrat udeležili: Bankir, B`čar, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Grintavec, Padalc, Povžar, Stari, Šolnik, Špik in Švicko.
Besedilo: Špik Fotografije: Šolnik in Špik
