Planinsko Društvo Vrhnika

Veseli triglavci

Že ime sekcije pove, da je veliko vlogo pri tem odigral naš očak Triglav. Začelo se je leta 1975, ko smo planinci, nekoliko starejši (Lenč, Urh, Pavkar) in MOPeD-ovci tam okoli 25 let (Stanka, Andreja, Jože, Matevž, Bobi, Niko, Franci in Jaka) začeli s svojimi pohodi peš z Vrhnike na Triglav. Vsako leto je bil naš cilj tam gori. MOPeD-ovci in Povžarji smo šli napot vsako leto ali skupaj, ali posebej. Vmes so se tudi samoiniciativno na pot podale tudi druge ad hoc zbrane skupine kot IUV-ejevci, Vašani idr.

Seveda pa tudi drugih gora nismo zanemarjali. Ker so bili v tistih letih kolikor toliko organizirani le MOPeD – ejevci in alpinisti, mi, ki pa smo že prerasli te okvire pa smo bili v glavnem prepuščeni svoji iznajdljivosti in samoiniciativi. Ob obetu lepega vremena smo staknili glave, se zmenili, oprtali nahrbtnike in jo mahnili v gore. Tako smo prehodili večino slovenskih gora. V tistih časih so že bili v “modi” zimski pohodi na Stol, Snežnik, Porezen, Javornik, Dražgoše, Kum in pa drugi, kjer skoraj nismo manjkali.

Tudi peš na Triglav smo hodili vsako leto po planinsko, to je vse s sabo na ramah v nahrbtniku. Leta 83 in 84 smo si že omislili motoriziranega ekonoma, ki je skrbel, da ni bilo treba vsega nositi s sabo. Petnajst nas je šlo čez Škofjeloške hribe tja gor. Leta 1985, ob 10-letnici pohoda nas je bilo že 25, pa tudi spremljevalec je dobil mlade oz. pomočnike. Omislili smo si tudi uniforme – majice pokrovitelja LIKO, pa še obesek in klobuk na glavo. Vajeti organizacije je držal v rokah Lenč, ki mu pomočnikov ni manjkalo. Lahko rečemo, da se je takrat začela osnova skupine Veselih triglavcev.

V naslednjih letih tja do leta 1990 je skupina štela do 30 pohodnikov. Nekaj jih je šlo z Lintverni, Povžarji ali Vašani, a so jih nadomestili novi. Tudi na drugih pohodih so nas videvali v večjem številu. V glavnem je bila to moška družba, le sem pa tja se nam je pridružila planinka. Leta 1990 je verjetno zaradi tega nastala ženska skupina Triglavk, ki so šle peš na Triglav vzporedno oziroma ločeno od Triglavcev. Lenč je prevzel vodenje Triglavk, Srečo pa Triglavce. In smo hodili v gore vsak zase, pa tudi skupaj.

Do leta 1994 smo Triglavci še povečali svojo dejavnost. V Dolgih talih je iz zapuščene gozdarske bajte ob udarniškem delu nastalo zavetišče oz. koča.

Ob jubilejnem letu 1994, in dvajsetem pohodu na Triglav smo sklenili strniti vrste. V okviru pohodne skupine Veseli triglavci smo začeli načrtovati jubilejni skupni pohod: Veseli triglavci, Triglavke, Lintverni, Vašani, Povžarji, Verjani in 530. učni center in ga posvetil umrlemu Lenču. Izdelali smo jubilejni bilten in značko. Od 20. – 24. julija 1994, je Triglav in Kredarico zasedlo okoli 150 pohodnikov, ki se jim je pridružilo še skoraj toliko Vrhničanov oz. prijateljev in skupaj smo proslavili naš planinski praznik pod Triglavom.

Ob tolikšnem razmahu planinstva smo sklenili še bolj organizirati naše pohode v hribe oz. gore. Da ne bi hodili na pohode kakor je pač naneslo, smo si zastavili letne plane tur oz. pohodov. Leta 1995 je naš plan pohodov vseboval že 14 enodnevnih pohodov ter večdnevni pohod.

Da ne bi vsi vsako leto hodili peš na Triglav, smo si za večdnevni pohod izbrali tudi pot okoli Slovenije, leta 1996 pa smo šli peš proti Kolpi, Triglavke Slovensko planinsko pot in podobno Lintverni. Tradicijo so negovali tudi Povžarji in Vašani. 

Organizirali smo še naslednje večdnevne pohode: čez Boč na Donačko goro, nato čez Haloze na Dravsko polje v Slovenske gorice. Pod vodstvom Janeza Kavčiča smo se podali po prekrasni poti iz Vršiča v Tolmin. Iz Vršiča na Razor do Pogačnikovega doma, preko Bovškega Gamsovca – Luknje na Dolič in naprej do Koče pri Sedmerih jezerih, do Komne, čez planino Govnjač, Škrbino, na Primorsko stran do Planine Razor, spust do Tolminskih Raven in v Tolmin.Leta 2006 smo se pod vodstvom Janeza Kavčiča odpravili na zaključek zadnje etape poti okrog Slovenije od Kopra do Trave. Pohod smo začeli v Kopru na železniški postaji, nato smo nadaljevali mimo Svetega Antona do Gračišča nato v Čičarijo do Podgorja pod Slavnikom in naprej do Sviščakov. Nato proti Mašunu, mimo Leskove doline do Babnega polja. Nato v Prezid do izvira Trbuhovice in čez maloobmejni prehod Novi kot nazaj v Slovenijo, do vasice Trava.Na povabilo Koroških Slovencev smo se podali na skupni pohod od Vrbe (Koroška) na Triglav. Naš rojak Christian Zeichen doma iz najbolj severne vasi na Avstrijskem Koroškem nas je s sodelovanjem Janeza Kavčiča popeljal po njihovi poti od Vrbe na Triglav. Pot se je pričela v Vrbi in nato preko Kepe mimo Mojstrane v Vrata, kjer smo prespali. Naslednji dan nas je čakal vzpon na našega očaka in zvečer veselo druženje s Koroškimi Slovenci v koči na Kredarici. Tretji dan smo se spustili v dolino Krma do Kovinarske koče, kjer smo se poslovili od naših rojakov in krenili proti domu.

Ob 25. pohodu peš z Vrhnike na Triglav, tako kot za 20. letnico, smo od 20. do 24. julija spet osvojili očaka in zasedli Kredarico za 2 dni.

Leto 2009 je bilo 35. jubilejno leto Lenčevega peš pohoda Vrhnika – Triglav. Na pot se nas je pod vodstvom Edija Tomšiča podalo 24 pohodnikov in pohodnic. Pot smo prehodili: Vrhnika, Leskovce, preko Črnega vrha, Davče do Petrovega Brda in nato preko Lajnarja na Sorico. Naprej v Bohinjsko Bistrico ter prek Senožeti v Srednjo vas in naprej na Uskovnico. Nato do Vodnikovega doma na Kredarici ter na vrh Triglava. Spust na Pokljuko in na koncu zaključek pohoda v gostilni pri Kranjcu.

Pohod na Čaven

 Letos smo se vesli Triglavci že štirinajstič podali na pohod na Čaven, katerega vsako leto na kulturni praznik pripravijo planinci Planinskega društva Ajdovščina.V nedeljskem deževnem 

Več >>

Veseli triglavci na Velikem Kozju

 Planinci planinskega društva Vrhnika smo se tokrat podali osvajat vrhove v Posavskem hribovju.Veliko Kozje (986 m) se nahaja nad Obrežjem pri Zidanem mostu. Malo pod

Več >>

Po Mozirskih planinah

Planinci Planinskega društva Vrhnika smo se tokrat odpravili na potepanje po Mozirskih planinah.Golte oziroma Mozirske planine, kot jim pravijo domačini, so razgibana planotanad Mozirjem, ki se

Več >>