Na prvi pohod v letu 2011 smo se planinci Planinskega društva Vrhnika planinska skupina Veseli Triglavci odpravili na Uršljo goro (1699 m).
Uršlja gora, 1699 m, staro ime Plešivec je najvzhodnejši vrh v Karavankah. Ime Plešivec je gora dobila po travnatem vrhu, ki je z juga videti, kot bi bil plešast. Ime Uršlja gora ima po najvišje ležeči cerkvi v Sloveniji sv. Uršule, ki so jo med leti 1578 in 1602 zgradili kmetje iz okoliških krajev. Leta 1570 so se zbrali kmetje na kmetiji Plešivčnik in se dogovorili, da postavijo božji hram, da v sedmih okoliških deželah ne bo tako velike cerkve na taki višini.
Z vrha je prelep razgled na vse strani. Na vzhodni in jugovzhodni strani ležijo Mislinjska, Šaleška in Spodnja Savinjska dolina, lepo vidimo Slovenj Gradec, zadaj Pohorje, Mislinja, Velenje in Šoštanj. Na južni strani se dvigajo Golte, Smrekovško pogorje, Menina. Od jugozahoda proti severozahodu se zvrstijo Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico in Raduho in Greben Olševe. Na severu leži Mežiška dolina z Ravnami in Prevaljami, ter Peco v ozadju. V podnožju Uršlje gore vidimo Ivarčko jezero in Kotlje, ob dobri vidljivosti se vidi tudi Julijce s Triglavom.
Z avtobusom smo se pripeljali iz smeri Šoštanja do prelaza Sleme kjer se je začel naš pohod. Kaplje dežja nam niso vzele volje in smo se kar hitro odpravili po gozdni cesti proti vrhu. Kaj kmalu se je začelo jasniti in nad nami se je odprlo jasno modro nebo. Pot nas je vodila po gozdnih vlakah proti vrhu Uršlje gore. Čim višje smo se vzpenjali več je bilo snega in ledu, ki pa nas pri vzponu ni preveč oviral, razen ledenih plošč na nekaterih mestih.
Kar naenkrat se pred nami prikaže mogočna cerkev sv. Uršule in RTV oddajnik v ozadju na vrhu Uršlje gore. Po dve in pol urni hoji smo prisopihali na vrh, ki se je kopal v soncu in je ponujal prekrasen razgled na vse strani.
Na vrhu stoji dom na Uršlji gori (1680 m) katerega upravlja Planinsko društvo Prevalje in je odprt od začetka junija do konca septembra, pozimi pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Vsak si je našel svoj prostor na soncu in se predal užitkom ob malici, ter razgledovanju bližnje in daljne okolice. Razgled je bil zares enkraten saj smo imeli Kamniško – Savinjske Alpe kot na dlani pa tudi Triglav se je bohotil v ozadju.
Po počitku in razgledovanju smo se odpravili naprej po zahodnem grebenu do koče na Naravskih ledinah, kjer smo se ustavili na kratkem počitku in nato nadaljevali spust do kraja Žerjav (542 m).
Najlepše vedno pride na koncu in za konec poti smo odšli na turistično kmetijo, ter ogled Koroške znamenitosti Najevske lipe.
Avtobus nas je odpeljal na Ludranski vrh, kjer smo si ogledali Najevsko lipo z največjim obsegom debla v Sloveniji, ki je nekoč znašal 11,2 m in višino 24 m, ter starostjo, ki je ocenjena na okoli 500 let. Raste pod Smrekovškim pogorjem ob domačiji Osovnik (po domače Najevnik).
Po ogledu smo zaključili dan z izvrstno kmečko hrano izpod Pece na turistični kmetiji Smrečnik na kateri je doma naš znani alpski smučar Aleš Gorza. Tokrat se moramo zares lepo zahvaliti obema domačima gospodinjama mami in stari mami Gorza za izvrstno kmečko hrano (med drugimi klocavi nudlni in tosti grunti), ki sta nam jih pripravili.
Ker so zimski dnevi kratki smo se morali počasi posloviti od domačih na kmetiji in se odpeljali nazaj proti domu.
Za konec pa še to, da smo preživeli zares lep dan v najlepših razmerah, ki jih lahko nudi narava in prijaznimi ljudmi, ki živijo na tako odmaknjenih krajih naše domovine.
Vabimo vse, ki si želite preživeti tako lep dan v gorah, da se nam pridružite na naslednjih pohodih, mi pa se bomo potrudili, da vam ne bo žal.
Tekst in foto: Simon Zalar
