Na lepo sončno soboto, 6. aprila, je Vesele triglavce pot zanesla na gorenjski konec, do Kriške gore. S parkirišča pred bolnišnico Golnik, katero smo obhodili po levi strani, smo se sprehodili mimo nekaj hiš, nato pa se najprej skozi gozd in po širšem kolovozu povzpeli do Zavetišča na Gozdu (891 m). Sledil je krajši postanek z jutranjo kavico, ki sta jo postregla zelo prijazna gostitelja. Od zavetišča smo se po cesti spustili nekaj korakov, nato pa zavili desno, najprej na širšo pot, ki pa je skozi gozd postajala čedalje bolj ozka in strmo vzpenjajoča. Na razgledni točki smo se spogledovali z gorenjsko pokrajino in Jelovico. Nadaljevali smo desno v smeri Kriške gore in po cesti, ki nas je vodila mimo dveh zaporednih spomenikov NOB. Strm kolovoz nas je pripeljal do mesta, kjer se pot razcepi na dva dela, levo pa je bila tista prava, ki je vodila do vrha. Na poti smo našli kar nekaj klopi za počitek z zanimivi imeni – od Dohtarjeve do Ivanine klopce. Prečkali smo pašno ograjo in po prečnem vzponu stopili iz gozda na pobočje, kjer smo po dveh urah in pol hoje zagledali kočo in sam vrh. Kot zanimivost naj povemo, da je bila koča leta 2020 razglašena za naj visokogorsko planinsko kočo, svojo še večjo prepoznavnost pa je pridobila z gugalnico oziroma »gujso«, ki je postala pravi hit na družabnih omrežjih. In ja, seveda smo se zagugali. Sledil je zaslužen počitek na sončku, ki nas je spremljal ves čas poti, na vrhu pa so bili sončni žarki še lepši in toplejši. Razgled na okoliške gore, predvsem na bel Storžič, v ozadju pa tudi na bel Krvavec in pogled v dolino nam nekako kar nista dovolila, da bi odšli. Pa vendar smo morali kreniti v dolino in se posloviti od še enega osvojenega vrha. Smo pa tokrat imeli kar dve slavljenki: Branka je pred kratkim praznovala rojstni dan, zato je poskrbela, da zjutraj na pot nismo odšli lačni; mladenka Andreja, ki pa je pred kratkim stopila v upokojensko obdobje, pa nas je pred odhodom domov pogostila s sladkimi dobrotami. Andreji smo zaželeli še veliko upokojenskih nakazil, obema skupaj pa še več druženja z nami. V številčni družbi, kjer ni manjkalo dobre volje smo preživeli lep dan.
Besedilo in fotografije: Veseli triglavci
