Na praznični februarski četrtek, kulturni praznik, smo se Veseli triglavci podali na vipavski konec z namenom osvojiti hrib Čaven (1242 m). Jutro na Vrhniki ni bilo nič posebnega, a bolj ko smo se bližali izhodiščni točki, bolj je bilo megleno, kar je presenetilo tudi našega voznika Mira. Vožnja je zaradi večje previdnosti trajala malo dlje, a vendar smo prispeli do naše izhodiščne točke, Predmeje. Naš vodnik Jože, ki je pred kratkim praznoval rojstni dan, nas je že takoj ob izstopu iz avtobusa okrepčal s sladkimi dobrotami, mi pa smo mu seveda voščili vse najboljše in mu zaželeli še mnogo varnih korakov. Čas je bil, da si oprtamo nahrbtnike in se po Srednječavenski poti zmerno vzpnemo skozi gozd do samega vrha. Med potjo bi, če bi nam bilo vreme naklonjeno, videli Nanos, Vipavsko dolino in tudi del Jadranskega morja, a žal zaradi slabega vremena in megle v dolini nismo bili deležni lepih razgledov. Po uri in pol hoje smo prispeli do koče, ki je, kot se je že večkrat pokazalo na ta dan, zaradi številnih pohodnikov pokala po šivih. V koči smo si privoščili malico, se pogreli s toplim čajem, nato pa kaj hitro odkorakali po isti poti nazaj v dolino, saj se je vreme začelo dodatno slabšati z napovedanim dežjem. Megla tudi ob povratku ni popustila, zato smo hvaležni Miru, da nas je v zgodnjih popoldanskih urah varno pripeljal domov. Ampak na Čaven se bomo še vrnili…
Besedilo in fotografije: Branka Gutnik, Veseli triglavci
