V jutru pomladne sobote (20. 4. 2024) je zaradi nestabilnega vremena na zbirnem mestu za staro šolo padla odločitev, da bo tokratni pohod Triglavk po Poti skozi Zalo. Izhodišče poti je bilo pri vhodu v podzemno utrdbo Rupnikove linije na Golem vrhu.
Pisatelj dr. Ivan Tavčar je v svoji povesti V Zali opisal štiri novele – prva ima zgodovinsko tematiko, preostale tri pa kmečko tematiko. Skupna misel te knjige je: Ljubezen nam je vsem v pogubo. Pot je krožna, dobro označena in spremljajo jo tematske table. Večinoma poteka skozi gozd z neokrnjeno naravo, spremljajo pa nas tudi lepi razgledi na okolico. Najprej prispemo na vrh Zale na višini 899 m. Ob poti opazujemo številna velika mravljišča, gozdne jase in na drevesih table za igro otrok. Na jasi si ogledujemo leseno kočo. Po gozdni cesti navzdol pridemo do mahovite medvedke kjer se z veseljem ustavimo za fotografiranje. Ob poti teče bister potoček. Postanek imamo tudi pri Marijinem znamenju, ki je postavljeno v spomin Amandusu iz prve zgodbe. Na razgledni točki Srce Poljanske doline je lep pogled na Blegoš. Po makadamski poti pot nadaljujemo mimo kmetije Mrak, kjer nam prijazni domačini razkažejo rezbarije iz lesa, ki jih je ustvaril pokojni dedek. Ker so imeli na kmetiji ravno tedaj mlade psičke, smo si jih s psičko vred radi ogledali, saj so bili prikupno živahni. Naprej gremo mimo mlina in se na domačiji pri Sivcu podpremo z domačimi dobrotami. Ker lastnik kmetije izdeluje uporabne izdelke iz lesa, nam jih postavi na ogled. Kratek postanek smo izkoristili pri Lovski koči Javorč in pot nadaljevali proti mestu kjer turistično društvo Žirovski vrh z veliko zagnanostjo gradi svoj dom. Pridni domačini so nas prijazno sprejeli medse za okrepčilo. Kar smo videli, je mogoče samo na deželi. Različna dela so opravljali člani društva vseh starosti, od najmlajših do starejših. Složno so bili predani delu, s ciljem, da dom s svojim prostovoljnim delom čim prej dokončajo. Razgledi, ki so se ponujali s tega mesta so bili prelepi. V nadaljevanju poti smo občudovali grmičevje gozdnih borovnic, si na Golem vrhu od zunaj ogledovali nadzemni del mogočne utrdbe, ki ima veliko prostora pod zemljo, s številnimi hodniki in tudi bazeni z vodo. Čakal nas je še krajši spust po gozdni poti do zaključka naše poti, kjer smo parkirali vozila.
Zadovoljni, ker smo preživeli prijetno druženje v naravi, z mirom v gozdu, na delih poti s prelepimi razgledi z Žirovskega vrha proti Žirem, na Triglav in druge vrhove gora. V teh krajih so kmetije redke, a ljudje so tod zelo gostoljubni. Celo vreme je zdržalo, da nismo bili mokri.
Hvala Jožetu za odlično vodenje ter Suzani za organizacijo pohoda.
Zapisala: Jana Fabjan Fotografije: Jože Školc
