V soboto, 25. 6., smo se zbrale, da nadaljujemo naš pohod po Jakobovi poti. Lani smo pot zaključile na Vrhniki tako, da smo s pohodom lahko pričeli že takoj. Pot nas je vodila po Stari cesti in naprej do Bojana, kjer smo dobile že prvi žig v naše pohodne knjižice. Po kavici smo se odpravile čez Trojico do Starega malna, kjer smo že drugič žigosale. Po krajšem postanku nas je pot vodila proti zaselku Strmica in od tam naprej proti Cesarskemu vrhu, kjer se začne Pot ob rimskem zidu. Tu smo prečkali glavno cesto Vrhnika – Logatec in hodili po makadamski poti skozi gozd proti Logatcu, na desni strani poti pa so bili železniški tiri in nekaj zelo lepo urejenih vikendov in njihove okolice. Malo pred Logatcem je začel rahlo rositi dež, vendar se mu nismo pustili motiti in nadaljevali do centra Logatca, kjer domuje cerkev Sv. Nikolaja. Tu smo ožigosale naše pohodne knjižice ter nadaljevale pot proti domu Martine in Jožeta, kjer nam je pripravila obilno malico. Pričelo je malo bolj deževati, tako da smo naš postanek malo podaljšali. Ker pa je še vedno malo padalo, smo se odločili, da gremo naprej. Nekateri z dežniki, drugi brez. Počasi je tudi dež ponehal. Hodili smo po gozdnih poteh do Gradiša, visokega 646 m. Tu stoji star stolp, kjer ni več prvih stopnic. Zaradi dotrajanosti je namreč nevaren, zato so jih odstranili. Naprej nas je pot peljala proti Planinskemu polju. Ker že dolgo ni bilo večjih padavin, smo šli lahko po krajši poti do njega, saj je le to ob močnih in večjih padavinah lahko poplavljeno. Tu smo imeli krajši postanek pri mladih, ki so pripravljali vse potrebno za svoj piknik ter dobili tudi mi malo osvežilne pijače. Od tu naprej smo hodili po asfaltni cesti proti Planini, kjer smo najprej imeli malo postanka in malice, nato pa je padla skupna odločitev, da zaključimo današnjo pot. Po tej odločitvi smo se odpravili do Okrepčevalnice Demšar in počakali naše vrle prevoznike, ki so nas prepeljali do Vrhnike.
Imeli smo se zelo lepo, malo smo se naklepetali, seveda tudi nahodili, malo nam je ponagajal dež – k sreči ne preveč. Predvsem pa zahvala našemu Romanu in Jožetu za dobro vodenje in družbo na pohodu.
Zapisala: Triglavka Cvetka
