Na prvi januarski pohod smo se Sončki z avtobusom odpeljali do Lesnega Brda ter se mimo hiš dvignili do naravnega spomenika Kuclerjev kamnolom, si ogledali njegove značilnosti in vrste kamnin, prikazanih v geološkem stebru. V zgornjem delu so nas pričakali obdelani kamni, ki so jih izklesali umetniki. V kamnolomih so zanimive plasti sivega in črnega apnenca z belimi kalcitnimi žilami, zaradi katerih je kamnina še lepša. V preteklosti so jo veliko uporabljali kot okrasni kamen v stavbarstvu. Po pobočju Visokega vrha smo šli do opuščenega Vodnikovega kamnoloma, mimo Matevžovca ter prečkali cesto Drenov grič – Horjul. Po grebenih nad horjulsko dolino smo se skozi bukov gozd po z listjem prekritih poteh med Špičastim gričem in Kremenikom spustili v Peske.
Pri cerkvi Sv.Lenarta nad Malo Ligojno nas je objelo sonce. Barje in hribovja nad njim so izginjala v mrenastem ozračju, nam pa je pogled počival na hišah Male in Velike Ligojne, ki jima Vrhničani zaradi tople zatišne lege pravijo tudi »vrhniška Vipava«. Iz Ligojne smo se spustili v dolino, prečkali Podlipščico in se z asfalta po peščeni poti po obrobju doline Kozji dol dvignili do Stare Vrhnike. Po poti med travniki tokrat nismo usmerili korakov proti Planini, ampak čez Tankovsko cesto na pot pod Trojico. Mimo opuščenih mlinov ob potoku Bela smo zavili do gostilne Pri Kranjcu na Vrhniki, kjer smo zaključili pohod z novoletnim kosilom.
Ob branju statistike so se nam spomini vračali na prehojene poti v letu 2012. Sončki smo pod skrbnim vodstvom vodnic in njunih pomočnikov varno hodili na 20 pohodih, s poprečno udeležbo 33 članov. Skupna prehojena pot je znašala 256 km, poprečna dolžina vsakega pohoda je bila nad 12 km z višinsko razliko nad 600 m. Sončki smo na dosežene rezultate ponosni. Četudi nam leta s seboj prinašajo razne tegobe, jih vsak zase vztrajno premaguje, pri tem pa mu prav gotovo pomagajo tudi pohodi Sončkov, kjer poleg nabiranja kondicije in prijetnega druženja, lahko res prav vsak najde nekaj tudi čisto zase.
Sonce je počasi tonilo in ozarjalo nebo za okni, v prostoru pa je sijalo sonce, ki ga nosimo Sončki v sebi in je sijalo z obrazov štiridesetih zbranih pohodnikov. Najlepša hvala vsem, ki ste poskrbeli, da se je to zgodilo.
Zapisala: Marija Dolinar
Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Repnik
Zemljevid: Srečo Kenk
Komentar: Sonja Repnik
