Tokrat smo se Sončki odpravili iskat sonce na področja nad južnim robom Ljubljanskega barja in bili navdušeni nad prostranostjo sveta za krimskimi gozdovi in Mokrcem.
Sonce nas je pričakalo na Krvavi peči in spremljalo našo hojo do razgledišča nad Krvavo pečino, kjer se je iznad soteske Iške bočila vas Osredek, obdana z zelenimi gozdovi, globoko pod njo pa so ozki pasovi meglic vijugali nad sotesko Iške in njenimi pritoki.
Po kratkem vzponu smo osvojili vrh s cerkvijo Sv. Lenarta, se sprehodili čez pokopališče za obzidjem in se spustili po gozdnih poteh nazaj do vasi. V sproščeni hoji po pobočjih Podkraja in Petrčele mi je v ušesih odzvanjala akustika majhnega amfiteatra v vrtači. Nad vasjo Purkače smo na robovih kolovoza z razgledi po slikoviti okolici zadihali pomlad. Vonjala sem smreke in mislila na življenje v vaseh med Kureščkom in Krvavo pečjo, četudi smo srečali samo enega domačina na traktorju in psom na vozu z drvmi.
Pod Matajčevim hribom je resje že odpiralo roza cvetke in ponekod so z listja kukali beli telohi, mi pa smo hodili navzgor skozi gozd in čez čas stopili na cesto do vasi Zapotok ter se po Zapotoški učni poti povzpeli na vrh Kureščka z romarsko cerkvijo Kraljice miru in sestopili do avtobusa pri planinskem domu.
Bila sem odeta in ogreta s svetlobo in vedrostjo barv decembrskega dne in tega mi ni vzel niti oblak, razpotegnjen nad Kureščkom ob zaključka izleta.
Besedilo: Marija Dolinar
Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Zalar Bizjak, Danica Kos
Zemljevid: Srečo Kenk
