Za julijski pohod smo se skupaj z Milanom odločili, da načrtovani Macesnovec nadomestimo z osvojitvijo dveh vrhov na Ratitovcu in sicer z dražgoške strani, ki je bila za večino od nas povsem nova.
Ratitovec je nekaj kilometrov dolgo slikovito sleme s štirimi vrhovi: Gladki vrh 1666 m, Kosmati vrh 1643 m, Altemaver 1678 m in Kremant 1658 m in prostranimi pašniki. Imena so ti vrhovi kakor tudi kraji v teh koncih dobili po ljudeh, ki so tam nekoč živeli. Najprej povsem nemška imena še iz časov fevdalnega gospostva, so se kasneje prilagodila pogovornemu jeziku tamkajšnjih krajev. Zanimivo je, da v zapisih »Opis meja 1721« še v 18. st. najdemo, da je bil današnji Kosmati vrh Ratitovec, Goli vrh pa Pečana.
Naše potepanje smo pričeli točno ob 7.30 na Ledinah. Ledine na Jelovici imajo poseben naravovarstven status evropske pomembnosti NATURA 2000. Gre za največje barje na Jelovici, ki ima v svojem zahodnem delu elemente visokega barja, ostali del pa pripada nizkemu barju. Od tu smo se skupaj odpeljali do naslednjega večjega križišča, našega parkirišča.
Na široki cesti smo najprej prečili zapornico, ki varuje pašno skupnost, potem pa smo se zagrizli v steze temnih jelovških gozdov. Pot nas je vodila po bolj ali manj zložnih širokih kolovozih, prečili smo strmejša pašna območja in kaj hitro smo se povzpeli na slikovit in razgleden Kosmati vrh. Ob poti smo poleg neštetih cvetic in umetnin matere narave odkrivali tudi sledi »divjih« prašičev, za katere se je kasneje izkazalo, da so delo udomačenega vietnamskega prašička.
S Kosmatega vrha smo se spustili na Vratca nad planino Pečana. Tu smo hodili po delu Rupnikove linije. Utrdbe na Ratitovcu predstavljajo začetek zvezne obrambne linije. Na grebenih Ratitovca je bilo zgrajenih 11 bunkerjev, ki niso nikoli služili svojemu namenu. So pa razen tistega na Vratcih, še vsi zelo dobro ohranjeni.
Ob nabiranju jagod smo hitro prehodili ravninski del Vratc in pred nami je bil drugi vrh. Zagrizli smo se v strmo pobočje. Pot je res strma, vendar slikovita in razgledna. Z neporaščenega Gladkega vrha, na katerem se nahaja tudi razgledna plošča, se odpre lep razgled na sosednje hribe Ratitovca in po večjem delu Slovenije. Razgledi z Ratitovca so eni izmed najlepših v naših planinah. Z vrha vidimo Kaninsko pogorje, Triglav in ostale visoke vrhove Julijskih Alp, večji del Karavank, del Kamniških in Savinjskih Alp, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje in Spodnje Bohinjske gore.
Na drugi strani hriba se tik pod vrhov Gladkega vrha nahaja Krekova koča. Koča je dobila ime po znamenitem družbenem delavcu in duhovniku dr. Janezu Ev. Kreku. Menda je bi zaljubljen v vse okrog Ratitovca. Tu smo si vzeli čas za malico, si privoščili odlične hišne flancate in z bivšimi kolegi obudili nekaj spominov na službene čase. Janja nam je povedala tudi nekaj res dobrih vicev.
Ob klepetu in smehu smo zapustili kočo in se mimo nekdanjega rudnika železove rude po prijetnih planinskih poteh za planino Pečana spustili do planine Klom. Planina Klom je še živeča planina, na kateri stoji pastirska koča in večji hlev. Zaradi lege in gozda ni prav razgledna, je pa slikovita zaradi svoje koče in zeleno rožnate preproge.
Čakala nas je le še pot do parkirišča. Dan je bil res izpolnjen, z lepimi vtisi in ravno pravo mero utrujenosti.
Zapisala: Jožica Hočevar
Foto: Andrej Kolenc
