Po šestih letih smo se v Mladinskem odseku ponovno odločili taboriti v okolici Bovca. Ne ravno na istem travniku, so nas pa obdajali isti vrhovi. To je bil že jubilejni 45. tabor po vrsti (kar zavidanja vredna številka), ki se ga je udeležilo 55 mladih planink in planincev. V 45 letnem obdobju se je veliko stvari zgodilo in spremenilo. A bistvo tabora ostaja enako: aktivno preživeti prosti čas pod platneno streho, osvajati različne vrhove, spoznavati naravo in nove prijatelje ali utrditi stara prijateljstva, pridobiti nova znanja o planinstvu, »ušpičiti« kakšno vragolijo in se z nasmehom na obrazu ter lepimi spomini na tabor vrniti domov.
Tabor je natančneje stal nekaj sto metrov naprej od vasi Kal Koritnica, tik nad smaragdno reko Sočo. Pesnik Simon Gregorčič v eni od svojih pesmi opeva to reko in del pesmi se glasi takole: »In ti mi boš krvava tekla, kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo…« Mi bi pa lahko rekli: »In ti mi mrzla tečeš, švic naš te napojil je, češki kajak te skalil je«. Tako bi opisal vsakodnevno kopanje po opravljeni turi. Navkljub nesramno mrzli vodi (kaj pa otroci vedo kaj je to mrzla voda – hi, hi, hi) smo uživali v kopanju in skakanju v tolmun.
Vreme nam je bilo naklonjeno, kot bi ga naročili. Le en dan so nam »od zgoraj« poslali nekaj dežja. Vendar dan ni šel v nič. Bilo je ogromno časa za razne družabne igre, ter za čisto pravi filmski večer. Na velikem platnu v glavnem šotoru smo gledali neustrašnega Kekca (1. del). Mi ne verjamete in se sprašujete: »Od kje vam elektrika in vsi pripomočki za ogled filma?« Z dobro organizacijo smo poskrbeli vse. Za potrditev pa vprašajte otroke in vam bodo povedali. V sončnih dneh smo opravili naslednje ture: po poteh 1. svetovne vojne, planina Golobar (1257m) ter Javoršček (1557m), Krnsko jezero (1391m) ter Krn (2244m), Svinjak (1653m), korita Možnice ter Nemčlje, Čelo (650m) – muzej na prostem, Rombon (2208m), Mangrtsko sedlo (2072m). Enega od večerov je popestril Matjaž Cunder s svojim potopisnim predavanjem o potepanju po Mongoliji. S svojim živim komentiranjem in opisovanjem diapozitivov nam je približal deželo do take mere, da smo imeli ob koncu predavanja občutek da smo tam že bili. Načelnik Gorske reševalne službe Bovec Marko Matajurc pa je predaval o nesrečah v gorah, nam pokazal reševalno opremo ter nekaj diapozitivov iz njihovih akcij (reševanja, izobraževalni tečaji, usposabljanja). Tako smo se seznanili s tem, kaj vse nas lahko doleti na turi in kako pomembno je poskrbeti za varno hojo.
Čeprav že nekoliko utrujeni od dopoldanskih tur, ni otrokom nikoli zmanjkalo energije za popoldanske športne aktivnosti – badminton, odbojka, hoja po vrvi, speedminton. Punce so izdelovale umetelni nakit iz »perlic« raznih oblik in barv. Veliko se je kartalo, vendar ne za denar (edina veljavna »valuta« je bila – pomivanje posode. Poraženec je moral soigralcem pomiti posodo.), risalo in igralo Activity (tu so se igralci preizkusili v pantomimi, risanju in razlaganju pojmov. Največ smeha sta požela risanje in pantomima). Ob večerih je zagorel taborni ogenj ob njem pa se je slišalo petje planincev. Slišati je bilo celo paleto glasov: potiho, naglas, hripavo, zagnano, počasi, hitro… Vsi skupaj pa iz srca. Ker je bil letos jubilejni tabor, smo posebej povabili v gosté nekdanje vodnike in načelnike mladinskega odseka ter vodje taborov. Ob prijetnem klepetu so skupaj z nami obujali spomine in nam pripovedovali o svojih izkušnjah in o veselih dogodkih iz taborov. Z zanimanjem smo poslušali kako je bilo včasih v taboru in kaj vse se je spremenilo do danes.
Proti koncu tabora je napočil čas za krstni večer. Lahko bi rekli – posvečeni večer (malo heca). Krstna komisija je podelila trem krščencem Planinska imena. Ti so: Gaber Hlebec – SRŠEN, Vid Perpar – MRAVLINC, Petra Dobrovoljc – ČUKLA.
Kuharski »guru« Vinko Hafner je kuhal take dobrote, da so obnemeli tudi najzahtevnejši gurmani, za kar se mu naši želodčki najlepše zahvaljujejo. Nad vsem dogajanjem je bdel in skrbel da je organizacijsko vse potekalo kot je treba vodja letošnjega tabora – ANDREJ STRŽINAR.
Tisti pa, ki ste bili letos še v dvomih ali bi šli na tabor, naslednje leto nič ne odlašajte in se nam pridružite. Slike v foto galeriji vas bodo prepričale.
Pa varen korak.
Finančno, materialno in organizacijsko so pomagali naslednji sponzorji: Karoserija Novak, Vrtnarstvo Hlebec, Štirn d.o.o., Pro-saf d.o.o., Avtoelektričarstvo Trček, ELKO Maribor, Elektroinštalacije Markič Andrej s.p., Ker-ing d.o.o., ZIC Vrhnika, 11 BZV Stara Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, Pekarna Vrhnika, Pekarna in keksarna Adamič, Tomaž Bar, Kmetija Zalar, Osnovna šola Ivana Cankarja, Orel, Kmetija Habe, Pralnica Rosa Nataša Gočen s.p., Mladinska komisija PZS-ja. Vsem se iskreno zahvaljujemo.
Tomaž Stržinar
