Prispevki
Montaž, 2753 m
Izziv, ki smo ga načrtovali še v času, ko je bil z nami Aleš-Goropekar. Morda je že kdo pomislil, da je to za Lintverne prezahtevna tura in bi jo morali opraviti dosti prej, ko smo bili še “mlajši”. Pa vendarle se je zgodilo. Skrbno izbran dan, čist kot “špegu”, ko
Triglavke letos osvojile Prisojnik in Jalovec
Skupina dvanajstih Triglavk – Lenčevih punčk, s spremljevalcem in vodniki, smo nadaljevali pot po Slovenski planinski poti – transverzali. Predlani smo končali pot do Mojstrane. Lani smo bili na jubilejnem Lenčevem pohodu »z Vrhnike na Triglav«. Letos smo nadaljevali po načrtovani poti po Slovenski planinski poti od Aljaževega doma v
Ankogel – Mallnitz
Na sončno vročo soboto smo se Veseli Triglavci podali v Avstrijo, da osvojimo vrh Ankogla (3252 m). Ob 5. uri zjutraj smo se zbrali pred šolo na Tržaški in se z minibusom odpeljali do Mallnitza v Avstriji. Po treh urah vožnje in postankom za jutranjo kavico smo prispeli do spodnje
Cekinčki na Pesjanskem vrhu
Dokaj čuden naslov, kajneda? Tudi sam bi dejal tako, ko bi ne vedel vsega, kar boste izvedeli tudi vi, ko boste pisanje prebrali do konca. Že leta 1689 je Janez Vajkard Valvazor, v XI. poglavju II. dela svoje knjige Slava vojvodine Kranjske, ki nosi naslov Gore na Gorenjskem, zapisal: «Narava
Cekinčki na Pesjanskem vrhu
Dokaj čuden naslov, kajneda? Tudi sam bi dejal tako, ko bi ne vedel vsega, kar boste izvedeli tudi vi, ko boste pisanje prebrali do konca. Že leta 1689 je Janez Vajkard Valvazor, v XI. poglavju II. dela svoje knjige Slava vojvodine Kranjske, ki nosi naslov Gore na Gorenjskem, zapisal: «Narava
Matkov vestern
Matkov škaf, poslej bomo za dober predlog, kako ubežati nevzdržni vročini lahko vprašali kar Cekinčke. Ko smo si na julijsko soboto, ko je Slovenijo zajel vročinski val, skozi hudourniško zavetje utirali pot do Matkovega škafa o prijetni hladni osvežitvi še zdaleč nismo slutili, smo pa te lepe kraje tokrat obiskali
