Letošnji pohod smo za razliko od prejšnjih let pričeli z nasprotne strani Volčja oziroma Bloškega jezera, kajti do sedaj smo do njiju pristopali iz naslednjih smeri: Iškega Vintgarja (2010), Pekla pri Borovnici (2011 in 2012) in Cerknice čez Slivnico (2013).
Za izhodišče smo si izbrali lovsko kočo Pri Varhu, kjer smo s pohodom začeli trije »logisti« in šest pohodnikov. Pot nas je mimo vasice Klance vodila do Sv. Ane, kjer se na Križno goro začenja lep križev pot s podobami Stanislave Sluga – Podubske in kjer so vsako postajo križevega pota zgradili vaščani ene od vasi v vznožju gore.
Na Križni gori (856 m) smo se ponovno srečali z »logisti«, se okrepčali in jo po razgledovanju po okolici kmalu zapustili.
Naglica je bila tako huda, da smo spregledali oznako poti in se po terenu, kjer marsikje še ni stopila človeška noga, razen Lintvernova seveda, po usklajeni odločitvi o smeri ponovno priključila označeni poti na Bločice, kjer je sledilo drugo srečanje z logistiko.
Nameravali smo iti v smeri Studenega na Blokah, a nam je bližnjico preprečil narasel potok z malimi jezerci (nazaj grede o kakšni vodi ni bilo ne duha ne sluha – kraški svet pač) in odločili smo se za cesto do Nove vasi in od tu po pešpoti do Volčja, kjer nas je z okusno dišečo »košto« pričakala Nuša, zagrizli smo še kaj konkretnega, se posladkali, malce odžejali in zaključili z dišečo kavico. Prišel je čas, ko smo se morali posloviti od odličnih gostiteljev, Nuše in Cveleta, hvala vama v imenu B`čarja, Betajnov ‘ca, Cvičkarja, Perota, Povžarja, Starega, Špilčka in Špika ter kot je rekla Nuša ob slovesu: »Nasvidenje ob letu osorej.«
Besedilo: Špik
Foto: Cvele
