Zimski čas, prazniki na soboto in nedeljo, zato smo se odločili, da porabimo še zadnje dneve letošnjega dopusta za zadnje uživanje v hribih.
Tokrat smo se Edi, Damjana, Martin in jaz odločili, da opravimo lažjo turo v sredogorju. Za cilj smo si izbrali Golake ( Veliki, Srednji, Mali), da ji prehodimo v zimskih razmerah.
Vzpon smo pričeli v Korenini od najvišje ležečih hiš na Gori kakor temu predelu pravijo domačini, kjer se začne ena izmed označenih poti na Golake.
Markirana pot nas je vodila po pomrznjenem snegu skozi lep bukov gozd proti Srednjemu Golaku in naprej na Veliki Golak. Na grebenu med vrhovoma nas je pričakala v sneženi oklep odeta narava, ki se je lesketala v soncu.
Na vrhu Velikega Golaka smo ostali brez sape zaradi enkratnega razgleda na vse strani. Tak razgled kot smo doživeli mi, da vidiš hribe od Kuma na vzhodu pa do konca Dolomitov na zahodu se ponudi malokrat.
Po uživanju na vrhu smo se odpravili nazaj na Srednji in naprej na Mali Golak nato pa smo si privoščili še malo avanture in se po neokrnjeni naravi in brezpotju Mimo Medvedjega vrha vrnili nazaj na Korenino.
Omeniti moram še to, da smo imeli zares zimske razmere, na začetku pomrznjen in
od predhodne odjuge poledenel sneg zaradi katerega smo morali uporabljati dereze in cepin, saj je obstajala precejšnja nevarnost zdrsa.
Tako lep dan kot smo ga mi preživeli privoščimo vsem ljubiteljem gora in jim želimo, da se jim izpolni velikokrat v naslednjem letu 2011.
Za konec naj omenim še povzetek po vodniku Pot po Dolu gor in dol.
Na Goro in iz Gore smo hodili peš. Vozimo se šele nekaj desetletij. Žal pa se tudi v tako kratkem času poti zarastejo, zato bi vsaj nekatere radi spet shodili.
Pot po Dolu Gor in dol ima trinajst postaj, pa se sprehodimo polagoma skozi celo pot. Sicer pa kdor bo na Goro zašel, bo našel, če bo iskal.
Besedilo in fotografije: Simon Zalar
