Po preživetih sončnih poletnih dneh je bil čas, da se člani skupine Veseli Triglavci ponovno srečamo in naredimo nekaj korakov tja, kamor nas nese dobra volja in moč naših nog. Tokrat nas je pot vodila na Gorenjsko, na Virnikov Grintovec, 1654 metrov visok vrh nad Jezerskim. Pot smo začeli z jutranjo kavo, nato pa se odpeljali do Zgornjega Jezerskega, do cerkve sv. Ožbolta, kjer smo parkirali avtomobile. Oprtali smo nahrbtnike, preverili pohodne čevlje in se podali proti našemu izbranemu vrhu. Sprva smo hodili po zmerno vzpenjajoči se asfaltirani cesti, nato pa nas je smerna tabla usmerila desno na pešpot, ki se je zložno vzpenjala ob robu travnatih senožeti. Pot je kmalu zavila v gozd do domačije Žmitek, kjer smo prečkali makadamsko cesto. Od tu se je pot začela nekoliko bolj strmo vzpenjati skozi gozd. Po krajšem vzponu smo stopili na zložnejši kolovoz, ki nas je pripeljal do manjšega prevala med Olipovim robom oziroma Žmitkovim špicem na levi in Žmitkovim vrhom na desni. Z gozdne steze se nam je občasno odprl pogled na okoliško hribovje, prečno vzpenjajoča pot skozi gozd pa nas je v nadaljevanju pripeljala do sedla Žingerc, ki leži na 1345 metrih nadmorske višine. Od sedla smo nadaljevali proti Virnikovemu Grintovcu. Pot je ponovno zavila v gozd in postajala vse bolj strma. Grebenski del poti nam je ponujal vse lepše razglede na okoliške vrhove, zato smo si kljub naporu vzeli čas tudi za kratek postanek in občudovanje narave. Po dobrih dveh urah hoje smo končno stopili na vrh Virnikovega Grintovca. In ker je v naši prelepi deželi kar nekaj vrhov z imenom Grintovec, smo se seveda vprašali, od kod izvira ime našega tokratnega cilja. Malo raziskovanja nas je pripeljalo do zanimive razlage: Virnikov Grintovec naj bi svoje ime dobil po domačijah Virnik oziroma Vernk, katerih posestva so se nekoč raztezala od enega do drugega konca gore. Tako smo poleg lepega vzpona spoznali še košček zgodovine tega zanimivega jezerskega območja. Na vrhu smo bili ob sončnem septembrskem dnevu nagrajeni z lepimi razgledi, predvsem pa z dobrim občutkom, da smo skupaj premagali še eno lepo gorsko pot. In ob vseh teh čudovitih razgledih je še kako prijala malica iz nahrbtnikov, ki smo jo z veseljem delili v dobri družbi. Ker pa je vsak pohod lepši, kadar je priložnost tudi za kakšno posebno voščilo, smo našemu Darku čestitali za minuli rojstni dan. Zaželeli smo mu veliko zdravja in še mnogo varnih korakov na poteh, ki jih bomo, upamo, še velikokrat prehodili skupaj.
