Za čudovit jesenski pohod Barjanov je tokrat poskrbel vodnik Jože Školc. Popeljal nas je na Trstelj, ki je s 643 m nad morjem najvišji hrib na slovenskem Krasu, hkrati pa tudi najvišji vrh Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-komenskega krasa.
Pohod smo pričeli v vasi Lipa, tipični kraški vasi, za katero so značilni kraški ”borjači”, ”kalone” in ”gase”. Sredi vasi se nahaja cerkev sv. Mihaela, spomenik NOB in napisni kamen v bohoričici z letnico 1809. Pot se je za cerkvijo pričela vzpenjati in ni popustila skoraj do vrha. Tik pod vrhom hriba, na ruševinah nekdanjega italijanskega vojaškega objekta, stoji Stjenkova koča, ki je priljubljena postojanka za pohodnike in izletnike, ki radi preživijo dan v objemu narave in gozdov. V tem času smo lahko občudovali ognjeno obarvan navadni ruj, grm, ki zaznamuje naš kras.
Od koče smo potrebovali le še nekaj minut do vrha Trstelja, kjer si oči pohodnikov spočijejo z razgledi na vse strani neba. Proti vzhodu na Trnovski gozd in Vipavsko dolino. Na jugu se na obzorju vidijo Snežnik, Vremščica in Slavnik, proti zahodu je obširna planota Tržaško-komenskega krasa, preko katere se zelo lepo vidi Tržiški zaliv in proti Novi Gorici in pobočju Trnovskega gozda na severni strani.
Do vasi Lipa smo se vrnili po poti mimo Tabora z ostanki cerkvice sv. Ambroža, od katere so ohranjene le še ruševine vzhodnega dela cerkve. Domačini so področje uporabljali kot protiturški tabor, kasneje pa so tam vedrili pastirji. Pod Taborom, na obrobju vasi Lipa, je bilo med prvo svetovno vojno urejenih več avstro-ogrskih vojaških pokopališč. Po podatkih, naj bi bilo tu pokopanih 226 vojakov.
Zadovoljni smo se vrnili na Vrhniko, saj smo preživeli čudovit dan na Krasu. Kar nekaj naših domovanj pa po novem krasi ognjeni ruj.
Zapisala: Vanda Fotografije: Marjeta, Andrej, Franci Film: Stane
