V maju načrtovani pohod po zanimivem predelu nad dolinama Hrastnice na vzhodu in Bodojske grape na zahodu smo Sončki izpeljali šele v začetku junija. Še vedno ne ravno stabilno vreme nam je naklonilo dokaj sončno in toplo dopoldne z vetrom in oblaki, ki so vsake toliko časa zakrili sonce in naredili dan bolj prijeten za hojo.
Mimo Škofje Loke smo se po dolini Kopačnice zapeljali na Selo nad Polhovim Gradcem. Če bi od izhodišča krenili levo, bi se mimo cerkve Sv. Jedrt lahko podali na Tošč, a nas je pot vodila desno mimo domačij in lepo pokošenih travnikov na greben, ki se začenja nad Petačevim grabnom. Dokaj strma pot mimo travnikov in po kolovozih med njimi nam je ponudila številno travniško cvetje, ki ga v nižjih predelih zaradi intenzivne pridelave in gnojenja skorajda ni več mogoče srečati. Povzpeli smo se na najvišjo točko današnjega pohoda, Polančev vrh z 907 mnv in prek njega nadaljevali do cerkvice Sv. Ožbolta (850 mnv), ki se nahaja na enem izmed številnih razglednih polhograjskih grebenov. Po izročilu naj bi na tem mestu stal že poganski tempelj. Cerkev je bila prvotno zgrajena v gotskem slogu s kasnejšimi predelavami in obnovami. Od cerkve so ob jasnem dnevu prekrasni razgledi na skoraj vse strani neba, a nam so jih tokrat oblaki na zahodu in severu zakrivali. Škoda, tako smo npr. Blegoš in še dlje proti zahodu lahko le slutili Julijce, proti severu pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Smo pa si lahko na obronkih travnika okoli cerkve in ob stezi, ki pelje do bližnje kmetije, ogledali arniko, zdravilno rastlino, ki jo je vse redkeje mogoče videti.
Nadaljevali smo v smeri proti cerkvi Sv. Andreja, ki s skodlami kritim zvonikom resnično pritegne poglede. Po krajšem počitku smo se spustili do vasi Sveti Andrej nad Zmincem, nad katero je cerkev, in nato po cesti krenili proti dolini Kopačnice, kjer nas je v kraju Sv. Barbare pričakal avtobus.
Besedilo: Tatjana Krašovec
Fotografije: Tatjana Rodošek
GPS zapis: Srečko Kenk
