Na Brda gledam in na kraški svet,
v vipavsko stran in tja, kjer Krn vzdiguje
svoj vrh v oblake in teman kljubuje,
ko pali sonce ga in kuje led.
(Alojz Gradnik)
Brda so pravljična dežela gričev, ugnezdenih na pol poti med Alpami in Jadranom. Živahna narava je polna življenja v vseh letnih časih. Tako kot češnje in vinogradi je z Goriškimi brdi povezan tudi Alojz Gradnik, eden največjih slovenskih pesnikov 20. stoletja, ki se je leta 1882 rodil v Medani.
Izhodišče našega pohoda je bil obnovljeni grad Dobrovo. Od tu je lepo urejenih 7 krožnih peš poti, ki so poimenovane po starih briških sortah češenj. Vodnik Jože Školc se je odločil, da bo 44 Barjanov popeljal po najbolj obiskani poti Drugmbernca, ki nas je vodila do Gonjač. Vas je poznana po 23 m visokem razglednem stolpu s 144 stopnicami, ki je bil zgrajen leta 1961. Ob lepem vremenu se vam z njega odpre veličasten razgled na vse štiri strani neba: Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Poleg stolpa stoji spomenik, posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče. Je delo akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke. Verze, ki so vtisnjeni na bronasti plošči, je zapisal pisatelj France Bevk. “Sinovom Brd in Benečije, čuvarjem zvestim naše govorice,…”
Pot smo nadaljevali do vasice Šmartno, ki je zanimiva po ohranjenem srednjeveškem obzidju. Znotraj obzidja je strnjeno vaško jedro okoli cerkve sv. Martina ter njenega izstopajočega zvonika. Nato smo se vzpeli še do vasice Biljana, ki je poznana po vinski kleti Bjana. Tu v kleti obnovljenega dvorca Dorišče iz 13. stoletja zorijo vrhunske penine. Na koncu vasi smo v daljavi zagledali grad Dobrovo, kjer nas je čakal naš avtobus.
Zapisala: Vanda
Fotografije: Stane in Andrej
Film: Stane
