Na zadnji pohod v letu 2024 nas je vodnica Sonja Zalar Bizjak popeljala skoz Verd na povirje reke Ljubljanice. Ljubljanica je le eno izmed sedmih imen reke, ki izvira na Babnem polju in se nato na svoji poti po kraškem površju in podzemlju ob robu Ljubljanskega barja zadnjič pojavi na površju.
Barjani smo se skozi center Vrhnike napotili proti Verdu in prav kmalu prišli do sotočja Velike Ljubljanice, ki izvira v Retovju in Male Ljubljanice, ki se z izviri napaja v Močilniku. Že iz mostu smo lahko občudovali park, ki ga je uredila in zasadila družina Kotnik. Med številnimi eksotičnimi drevesi je tudi ginko, ki sta ga leta 1883 s poročnega potovanja na Kitajsko prinesla hči Ana in njen mož. Drevo sodi danes med starejše te vrste v Evropi.
Ustavili smo se pred rojstno hišo slikarja Jožefa Petkovška. Petkovšek je bil najbolj samosvoj med domačimi slikarji s konca 19. stoletja. Kot sin bogatega gruntarja se je lahko šolal na zasebnih akademijah v tujini. Nekaj hiš naprej pa se je rodil še en slovenski slikar, restavrator in grafik Matej Sternen. Skupaj z Jamo, Groharjem in Jakopičem sodi med slavno »četverico« slikarjev slovenskega impresionizma.
Pot smo nadaljevali do Retovja, kjer se nahaja priljubljeno plezališče, skozi Mirke in naprej v Močilnik, kjer stoji spomenik vrhniškim krasoslovcem Ivanu Michlerju, Francetu Habetu in Petru Habiču.
Kljub temu, da je bil pohod kratek in večini pot poznana, je vodnica Sonja poskrbela za marsikoga nepoznane podrobnosti. Za posebno zanimivost pa so poskrbeli na Verdu rojeni Barjani, ki so svoje spomine iz otroštva delili z nami.
