Kam v oblačnem vremenu z možnostjo padavin? Kar na odsek krožne planinske poti Pentlja po obronkih občine Brezovica. Odločitev je bila prava, oblaki so dopoldne nizko viseli nad Ljubljanskim barjem in zakrivali vrhove okoliških vzpetin. Imeli smo srečo, le proti koncu pohoda je padlo nekaj kapelj dežja.
Pohod smo pričeli blizu mosta čez Ljubljanico v Podpeči in po poljski poti šli najprej mimo podpeškega letališča na drugi strani Ljubljanice. Na obutev se nam je lepilo blato, ki smo se ga do konca pohoda komaj znebili, da smo lahko šli na avtobus. Prišli smo do železniškega nasipa in se zamislili, kakšne ogromne količine skalovja in gramoza so zvozili na traso proge sredi 19. stoletja, ko so preko Barja gradili južno železnico Dunaj – Trst. Po podatkih ga je bilo 613.000 kubičnih metrov. Podhod pod progo nam je omogočil prehod na drugo stran železniške proge in kmalu smo bili v Vnanjih Goricah, kjer na križišču stoji kapelica, ki je center Ljubljanskega barja.
Do sem smo hodili po ravnem, v nadaljevanju poti smo se skozi naselje Plešivica začeli vzpenjati na istoimenski barjanski osamelec, ki je z 390 metri najvišja točka Ljubljanskega barja. Ugotovili smo, da razen vodnice, na vrhu z žigom in vpisno knjigo, ni bil še nihče. Z gozdnatega vrha ni razgleda, smo si pa privoščili malico in malo počitka. Skozi gozd visokih dreves smo se na severni strani spustili na barjansko ravnino in preko travnikov prispeli do ceste Ljubljana – Vrhnika, kjer smo počakali na avtobus.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Danica Kos in Sonja Zalar Bizjak
Zemljevid: Srečko Kenk
