Na dan svetega Valentina se je 37 Barjanov z vodnikom Frenkom Petričem odpeljalo do naše obale. Pot smo pričeli v Strunjanu in se preko solin napotili v smeri proti Piranu. Strunjanske soline so najsevernejše še delujoče soline na Jadranskem morju, ki so jih po nekaj desetletjih propadanja ponovno usposobili za pridelovanje soli. Soline so del Krajinskega parka Strunjan in so zavarovane kot naravni in kulturni spomenik.
Prvi postanek smo imeli v Fiesi, ki je poznana predvsem po jezerih, ki sta nastali kot posledica odkopavanja gline za potrebe nekdanje opekarne. Malo jezero je sladkovodno, večje pa je povezano z morjem, zato se v njem mešata sladka in slana voda. Obe jezeri pa dajeta varno zavetje številnim ribam, pticam in redkim, ogroženim vrstam kačjih pastirjev.
Pot med Fieso in Piranom je zanimiva zaradi stene, kjer smo lahko opazovali plasti različnih kamnin. Klifi so posebnost naše obale. Mimo cerkve sv. Jurija smo se spustili do piranske Punte, ki predstavlja najzahodnejšo točko slovenske obale. V neposredni bližini je najgloblja točka Tržaškega zaliva, 38 m globok »podvodni Triglav«.
Treba je imeti kanček sreče in biti ob pravem času na pravem mestu, da vidiš delfine v naravnem okolju. Barjanom se je tokrat Fortuna na široko nasmehnila, saj smo bili priča veliki skupini delfinov, ki so pripravili pravo predstavo.
Iz Pirana smo pot nadaljevali do Portoroža, kjer smo se povzpeli do predora Valeta. 550 m dolg predor je najdaljši na trasi Porečanke in nas je pripeljal nazaj v Strunjan.
Zapisala: Vanda
Fotografije: Andrej, Franci, Stane
Film: Stane
