Star slovenski pregovor pravi, da se po jutru dan pozna. Pohodniki smo bili polni pričakovanj, ko se nam je na polovici poti proti Kranjski Gori prikazalo sončno jutro in nam obetalo lep jesenski dan. Naš namen je bil osvojiti razgledni vrh Visokega Mavrinca (1562 m).
Iz Kranjske Gore smo se zapeljali proti prelazu Vršič, do koče na Gozdu. Od koče smo se peš spustili in kmalu zavili levo v gozd in se pričeli vzpenjati proti vrhu. Pot ni markirana, vendar je dobro uhojena. Opazili smo tudi nekaj oznak PP, ki označujejo pot Planica – Pokljuka. Po dobri uri strmega vzpona smo prišli na vrh, kjer se nam je odprl čudovit pogled na Špik, Veliko Ponco, Škrlatico, Razor, Prisank, Vršič, Malo Mojstrovko, greben Robičja in Kranjsko Goro v dolini. Vračali smo se po isti poti do ceste in hojo nadaljevali mimo Ruske kapelice, Mihovega doma, čez prodišče in ob Pišnici do parkirišča.
Za prelep pohod je odgovorna vodnica Sonja Zalar Bizjak, ki s svojim znanjem vedno poskrbi za zanimive podrobnosti. Frenk Petrič pa je pazil, da je vseh 31 Barjanov srečno prispelo na cilj. Poleg tega je moški del skupine galantno priskočil na pomoč nežnemu spolu pri zahtevnejših delih poti.
Zapisala: Vanda Fotografije: Stane, Andrej in Franci Film: Stane
