Barjani smo se v četrtek, 22. januarja, zbrali pred šolo, da se odpravimo na pohod. Vodnik Milan nam je povedal, da bomo šli na Kras gledat živi muzej. Odpeljali smo se z avtobusom do Sežane, kjer smo šli najprej na Cankarjevo kavico, nato pa do začetne točke našega ogleda. Lične informacijske table obveščajo pohodnike o znamenitostih na poti. Markacije so v obliki pastirske hiške, tudi s smerokazi pomagajo. Vodnik Milan nas je najprej vodil do štirne sredi gmajne, ki je zelo lepo ohranjena. Videli smo tudi pastirsko zaklonišče pred burjo.
Med ogledom in sprehodom ob lepotah Krasa smo videli vsepovsod okoli nas kamenje, vrtače, udornice, doline, suhe kamnite zidove, žlebiče, škraplje, škavnice, kamnite gobe in tudi črne bore z več vrhovi. To je na krasu normalno. Med ostanki vrat (stebri) smo prišli na območje nekdanje orleške smodnišnice.
Z a rekreacijo je še posebej poskrbljeno s posameznimi trim točkami. Potem smo si ogledali največjo jamo (udornico) z imenom Golokratna jama, premera 65 m in globine 120 m. Tam smo si privoščili počitek in pojedli malico iz nahrbtnika. Nato smo se sprehodili okoli nje in občudovali škavnice raznih velikosti. Ogledovali smo tudi skale različnih oblik v naravni forma vivi, kjer je posameznim pohodnikom neverjetno delovala domišljija. Kaj vse so si predstavljali! Tudi dve skalnati gobi sta bili zanimivi. Vmes so manjše udornice, porasle z mahom in smo jih poimenovali škratova dežela. Marsikje pa raste tudi redka bodeča lobodika.
Po ogledu kala in večje pastirske hiške iz kamenja za več pastirčkov, smo po Resslovi gozdni poti počasi šli proti Lipici na avtobus, ki nas je odpeljal na toplo joto in klobaso s kozarčkom terana, ki se nam je zelo prilegel. Za poobedek in digestiv je na koncu poskrbela naša slavljenka Andreja.
Nato smo se peljali proti domu z lepimi spomini na čudoviti Kras.
Besedilo: Marinka Grom
Fotografije: Andreja Mole, Andrej Verbič in Stane Kržmanc
