Najbrž smo ujeli enega od zadnjih čudovitih decembrskih dni. V zgodnjem jutru smo se odpeljali skozi Horjul proti Polhovem Gradcu. Že pri Polhograjski graščini nas je pozdravilo sonce, kot bi se hotelo prikloniti grofu Blagaju, po katerem so poimenovali blagajev volčin. Celo saksonskemu kralju Frideriku Avgustu, vnetemu botaniku, se je zdelo vredno priti leta 1838 v Polhov Gradec, da si je ogledal to na novoodkrito rožico.
Mimo obeliska, ki spominja na njegov obisk, smo krenili v strmino. Na Polhograjski gori je bilo že v prazgodovini gradišče, kjer so bili prebivalci varni zaradi težkega dostopa. Na gradišču stoji sedaj cerkvica Sv. Lovrenca iz leta 1517. Vzpon je bil poplačan s čudovitim razgledom na vse griče in hribčke z ljubkimi cerkvicami, ki dajejo pečat tej pokrajini. Po kolovozu smo se spustili v dolini do Praproč, od tam pa nadaljevali navkreber in se povzpeli še na razgleden Mali vrh, pod katerim domuje cerkvica Sv. Martina. Po spustu v dolino nas je v Brišah čakal avtobus. Prijetno utrujeni smo že težko čakali na golaž v Pograjskem domu. S polnimi trebuščki in zadovoljni s prelepim potepom, smo se odpeljali proti Vrhniki.
Hvala Sonji in vsem ostalim, ki so prispevali kamenčke v mozaik tega lepega doživetja.
Zapisala: Vida Praprotnik
Foto: Sonja Zalar Bizjak, Stane Kržmanc in Andrej Verbič
Film: Stane Kržmanc in Andrej Verbič
