Torkovo jutro v oktobru je bilo uvod v prekrasen jesenski dan, kakršnega si lahko samo želiš. Za nas Barjane nepozaben, topel, obdan z jesenskimi barvami ruja in obilico kostanja, šipka, kakija, kivija – samih jesenskih dobrot. To moraš videti in doživeti. In kje smo vse to doživeli. Na poti, ki nas je vodila skozi Vipavo proti Braniku na Pedrovo (377 m) in nato na Mali Ovčjak (575 m) in nazaj v Branik. Nepozabno! Pot je bila varna za nas pohodnike, uživali smo ob pogledu na obilico kostanja, ki nas je vabil, da poberemo vsaj enega za jesenski užitek.
Že na sami poti iz Vrhnike proti našemu začetnemu startu v Braniku, nam je naša Sonja Zalarjeva veliko povedala o krajih, kamor smo bili namenjeni. Imamo to srečo, da je povezana s temi kraji v dobrem, pa tudi z nekoliko manj prijetnim dogodkom, padcem pred leti na kamniti groblji na vrhu. Zato nas je opozorila, naj bomo previdni na Ovčjaku, da se nam ne pripeti kaj takega, kot se je njej. Občudovali smo obsežen razgled na Komenski Kras, Vipavska Brda in Trnovski gozd, Julijske Alpe, Snežnik, Nanos in pogled vse tja do morja pa so zakrivale meglice. Bilo se je vredno potruditi in priti gor. Mali Ovčjak ni tako obiskovan, kot bi si to zaslužil. Tu je namreč pred dvanajstimi leti divjal obsežen gozdni požar in ga zaznamoval s posledicam za kar nekaj let. Sedaj je poraščen z robidovjem, tujerodno robinijo ali gacijo, kot pravijo Primorci ter črnim borom in je zato vsako leto bolj težko prehoden.
Mali Ovčjak nad Brnikom je en od vrhov na severnem robu Krasa, v okolici sta še Veliki Ovčjak in Šumka, pod katero smo nadaljevali pot in jo varno zaključili v Braniku, kjer se je nad nami bohotil grad Rihenberk. Vsi veseli in polni lepih jesenskih doživetij, smo se Sonji zahvalili za izbiro poti, za skrb in varnosti na poti in za dober zaključek pohoda. Hvala tudi našim Barjanom za dobrote iz domačih kuhinj.
Besedilo: Emi Vinšek
Fotografije: Stane Kržmanc, Sonja Zalar Bizjak
Film: Stane Kržmanc
