V soboto, 26. 9. 2026, smo se Veseli triglavci podali na planinski pohod na Črno prst. Zbrali smo se ob 6. uri za šolo na Tržaški cesti, na poti proti Ljubljani pobrali še tri pohodnike, tako da nas je bilo 17. Naša prva postaja je bila v Bohinjski Bistrici, kjer smo spili prvo (ali drugo) jutranjo kavico, potem pa nas je voznik zapeljal na naše izhodišče, malo višje od parkirišča na Ravnah.
In smo začeli hoditi. Ozračje je bilo kar sveže, kar malo hladno tudi zato, ker smo hodili po senčni poti, hribi na drugi strani pa so se že kopali v soncu. Pot se je vzpenjala med drevjem, bila je precej kamnita in zaradi vlage tudi spolzka. Po slabi uri hoje smo prispeli do Orožnove koče na Planini za Liscem pod Črno prstjo na nadmorski višini 1346 m. Na informacijski tabli koče piše, da je to prva koča slovenskega planinskega društva, slavnostno so jo odprli leta 1894. Potem je doživljala vzpone in padce, leta 1944 je v nepojasnjenih okoliščinah celo pogorela. Na temeljih stare koče so potem postavili novo zgradbo. Od koče je bil lep pogled na Triglav, ki nas je ta dan kar naprej spremljal, in na ostale vrhove, tudi na Črno prst in Lisec. Pokramljali smo s simpatičnim in zgovornim oskrbnikom, ki je menda znan tudi po tem, da v svoji koči gosti koncerte klasične glasbe, vse inštrumente pa seveda prinesejo sem gor.
Krenili smo naprej. Od koče do vrha Črne prsti naj bi bilo uro in 25 minut hoje (mi smo potrebovali malo več), še vedno smo precej časa hodili po senci, še dobro, saj smo se začeli kar vzpenjati. Ko nas je pobožalo sonce, pa se nam je v daljavi izza skal že pokazal Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Sam vrh je na višini 1844 m, od koder se nam je odpiral pogled po precejšnjem delu Slovenije.
Posedeli smo na klopcah pred domom, se naužili sonca, se okrepčali in spočili, nato pa se po grebenu spustili proti Liscu. Lisc (ali Lisec) je s 1653 metri razgleden zelen vrh, ki se vzpenja južno od spodnje bohinjske doline, na katero se vključno z Bohinjskim jezerom odpirajo lepi panoramski razgledi. Čeprav je del bohinjsko-tolminskih gora in leži severno od Črne prsti, je bistveno manj obiskan.
Sledil je še sestop, in sicer najprej nazaj do Orožnove koče, potem pa po drči do Raven, kamor nas je prišel iskat avtobus.
Ta dan je bil kot naročen za pohod v hribe in mi smo ga dodobra izkoristili.
Vesela triglavka
