Na vremensko muhasto soboto smo se Veseli triglavci odpravili proti Krasu. Že na avtobusu je za dobro voljo poskrbela naša pohodnica in slavljenka Irena, ki nas je pogostila z domačimi dobrotami. Zaželeli smo ji še veliko varnih poti na pohodih v dobri družbi. Po kaki uri vožnje je bil naš prvi postanek v vasici Sela na Krasu. Tu smo pozdravili našo prijateljico Katjo, ki nas je pričakala s kavico. Po okrepčilu smo vzeli pot pod noge in jo ucvrli med suhozidi po kraških poteh in kolovozih do razgledišča.
Tu se nam je odprl pogled na Tržič (Monfalcone) in Tržaški zaliv. Pot smo nadaljevali po travnatih obronkih in prečili parkrat tudi mejo med Slovenijo in Italijo ter čez slabe pol ure prispeli do vrha Kremenjaka (236 m.n.v). Le ta je med 1. svetovno vojno služil kot opazovalnica. Razgled ni bil najboljši zaradi muhastega vremena, a se nam je vseeno odprl pogled na Tržaški zaliv, Tržič ter idilični Doberdob. Kremenjak je na topel pomladanski dan privabil množico okoličanov s katerimi smo tudi pokramljali. Tu smo pomalicali ter se odpravili navzdol proti drugemu razgledišču, razglednemu stolpu nad Tržaškim zalivom. Nekateri smo se nanj celo povzpeli. V bližini smo opazili veliko ostankov vojaških utrdb, tudi nekdanje karavle jugoslovanske vojske. Mnogo ostankov utrdb priča tudi o zaledju bitk Soške fronte. Na naši poti smo opazili tudi table »Pot miru«. Nadalje nas je korak ponesel skozi Novo vas do središča Opatjega sela, ki se je bohotilo v cvetočem rastlinju, od drena, lovorja, do cvetočih češenj, ki so spominjale skoraj na pozno pomlad. Tu nas je naš zvesti prevoznik Miro čakal z avtobusom.
Odpeljali smo se še do naše prijateljice Petre in Tomaža na Perinovo domačijo v Komnu. Orisala sta nam dejavnosti na družinski kmetiji ter nas pogostila z domačimi in lokalno pridelanimi specialitetami. Tudi mala Viktorija nas je stregla z velikim veseljem. Na Perinovi domačiji izstopa predvsem ovčereja ter pridelava odličnega domačega terana in Vitovske grganje. Po dobri uri druženja in »guštiranja« kot temu rečejo Krašovci, smo se počasi odpravili proti Vrhniki s polnimi želodčki ter novimi vtisi s prelepega Krasa.
Hvala Jožetu za vodenje, Ireni in Katji za dobrote, Miru za prevoz ter seveda osebju Perinove domačije za izkazano gostoljubje. Kmalu zopet na svidenje.
Za Vesele triglavce: Mateja Tomažič
Foto: Jože Školc
