Letošnjo pohodno sezono smo Veseli Triglavci pričeli s pohodom na Osolnik (858 m). Ob 7. uri smo se zbrali pred staro šolo na Vrhniki. Z manjšo zamudo zaradi dodatne obveznosti prevoznika – šoferja smo se odpravili v smeri Medvod proti vasi Sora, kjer smo izstopili iz avtobusa, tu pa nas je pričakal še Pavle Setnikar z družinskimi članicami. Po jutranji kavi smo se odpravili po zmerno vzpenjajoči poti v gozd do položnejše poti, ki se povsem približa cesti na Osolnik. Nadaljevali smo po markirani planinski poti, ki se ponovno strmo vzpenja, od tu pa smo že v sončnem dopoldnevu bili deležni lepega razgleda proti Gorenjski. Pot se nato spušča skozi gozd in po nekaj minutah spusta pripelje do ceste, ki pelje proti vrhu. Mimo spominskega obeležja NOB se pot ponovno začne strmeje vzpenjati skozi vse bolj redek gozd. Po skoraj dveh urah hoje smo se na vrhu Osolnika pri cerkvi odpočili in spočili oči ob prekrasnem pogledu na okoliške hribe in gore, med katerimi sta bila tudi Storžič in Stol, pogled pa je segal tudi do našega najvišjega očaka – Triglava. Posneli smo nekaj fotografij, nato pa naš pohod nadaljevali čez Gontarsko planino (894 m) do Mihelčičevega doma na Govejku (734 m). Tu nas je pred vhodom radovedno počakal domači oranžno-beli maček Miki, ki se ob sončnih žarkih ni dal motiti celotni skupini. Dodatno smo se okrepčali z malico in pijačo, gostitelj pa nas je presenetil z domačo sladico v obliki rožice, ki je po okusu spominjala na krhke »flancate«. Čakala nas je še pot navzdol po razglednih travnatih pobočjih do gostilne Legastja v vasi Trnovec, kjer nas je pričakal avtobus. Domov smo prispeli ob 16. uri.
Na tem mestu se posebej zahvaljujemo vodji pohoda Jožetu Školcu in pomočniku Srečku Krašovcu za organizacijo in izvedbo pohoda. Zahvaljujemo se tudi Pavletu in šoferju avtobusa podjetja Jur-Bus. Ni nas bilo veliko, a vseeno smo se kot vedno imeli lepo ob zares čudovito sončnem dnevu, ki nam je ves čas pohoda ponujal čudovite poglede v dolino, višje ležeče hribe in gore, tako v Kamniško-Savinjskih Alpah kot tudi Karavankah.
Besedilo: Branka Gutnik
Fotografije: Jože Školc
