31. marca 2014

Kdor se znoji po zakotnih stezah, namesto da bi isto daljavo pohlastal z avtom v nekaj prašnih minutah, in potem prenočuje v kočah, senikih, kozolcih, ali celo pod smreko, na prostem, da ga prekrije jutranja rosa, da se napije večerne in jutranje zarje, nočnih neviht, da zvezdam reče lahko noč  in dobro jutro, posluša žuborenje