Hladno jutro marsikoga ni zvabilo med prebujajočo se naravo, ki je hitela, da bi nam zakrila odpadke, ki jih to nepredvidljivo človeško bitje odvrže kjerkoli mu paše, a zanimivo, nihče ne nosi odpadkov v hrib, saj jih je toliko lažje zakotaliti po bregu s ceste ali še raje v kakšno dolino.
Zakaj bi olajšal delo planincem, ki jih v našem društvu vsako leto skliče načelnica Odseka za varstvo gorske narave, Vida Praprotnik. Neljuba nezgoda ji je preprečila, da bi z nami delila "radosti" odvrženih odpadkov, a je svoje poslanstvo zaupala svojemu namestniku Darku, ki nas je ob 8.00 postrojil, dva poslal na Planino in nazaj, tri v Staje, Gačnik in Star maln, trije so se podali po tankovski proti cesti za Logatec in kot da bi slutil, da je največ dela po tankovski v smeri vojašnice pod Tičnico, nas je štiri poslal v to smer, Roman pa je s svojim vozilom in prikolico "povezoval" iskalce skritih zakladov.
Pa še enega pomočnika smo imeli, vsem dobro znana šoja Pika nam je "s kljunčkom pot kazala" do največjega kupa odpadkov, ki jih je vrli nemarnež odvrgel ravno v Pikinem rajonu in že njej vse skupaj ni bilo všeč. Okregaja nas je najprej, a ko je videla, da bomo naravi vrnili svoj čar, nas je pustila na miru in se posvetila naprej svojemu poslanstvu gozdne stražarke.
In kakšen je bil izid akcije?
Darko nam je ob zaključku napel, da mu zadeva ni popolnoma nič všeč, ko smo nabrali krepko manj odpadkov, kot prejšnja leta, hkrati pa je ugotovil, da je iz leta v leto več osveščenih občanov in vedno manj naših sokrajanov, ki si poiščejo v naravi skrite kotičke in tam odvržejo vse, kar ne bi imeli v svojem stanovanju, hiši ali na dvorišču. Kaj mislite, ali delate prav?
Planinca, ki sta čistila poti na Planino sta z veseljem ugotavljale, da ostalih odpadkov ni več, še vedno pa nekateri ne zaupajo našim markacistom, ampak si raje pot označujejo s svojimi papirnatimi robčki, saj mislijo, da bodo le na tak način našli pot nazaj v dolino. Prosimo vas, zaupajte našim markacistom, saj so poti lepo in dovolj označene.
Celotne akcije pa ne bi izpeljali brez naših "sponzorjev", ki so podprli našo akcijo in ob tem trenutku se najlepše zahvaljujemo: Gostilni Pri Kranjcu - Franci Tomažič s.p., Kava bar Medeji - Osredkar Tanja s.p. in Javnemu podjetju Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o..
V petek, 22. oktobra 2010, se nam je v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, zgodil pravi botanični posladek.
V goste smo povabili priznano strokovnjakinjo, biologinjo, dr. Nado Praprotnik, strokovno vodjo alpskega botaničnega vrta Julijana v Trenti. Mala dvorana Cankarjevega doma je bila polna in na sveže postavljena slikarska razstava je bila ravno pravšnji okvir za predavanje. Obiskovalci so prišli iz vseh vetrov in veseli smo, da takšna predavanja pritegnejo tudi tiste, ki niso člani planinskih društev. Seveda se nam je zdel pravi trenutek, da prisotnim nekaj povemo o delu Planinskega društva Vrhnika. Moderator Milan Jerman je prisotne pozdravil in na kratko opisal aktivnosti, ki so se letos dogajale v društvu. Predstavil je opravljeno delo odsekov in skupin. Realiziranih je bilo že 25 pohodov in akcij. Posebej je omenil markaciste, kajti pri vzdrževanju poti je bilo opravljeno res veliko delo. Smola je, ker naši markacisti velikokrat opravljajo Sizifivo delo. Kajti na Vrhniki imamo enega ali dva vandala, ki uživata v uničevanju vodenic (bruna in kanali za varovanje poti pred vodno erzijo). Seveda je potrebno pohvaliti že tradicionalno aktivni Mladinski odsek, ki se vsako leto izkaže pri organizaciji mladinskih taborov. Pa da ne pozabim omeniti spletne strani društva. Kaj bi brez prizadevnih in ažurnih urednikov! Trud in delo, ki ga letos v Planinskem društvu res ni bilo malo, smo nagradili z aplavzom.
Načelnica Odseka za varstvo gorske narave je nato predstavila predavateljico. Našo gostjo smo našli, ko smo pripravljali gradivo za almanah ob petdesetletnici društva . Sodelovala je pri izobraževanju prve generacije Vrhniških gorskih stražarjev pred daljnimi 33 leti. Dr. Nada Praprotnik je muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Ukvarja se tudi z zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem. Njeno glavno floristično raziskovalno območje so Alpe in Karavanke. Strokovno skrbi za naš edini alpski botanični vrt Julijana v Trenti. Mogoče je za nas posebej zanimivo, da je izdala monografijo Blagajev volčin - naša botanična znamenitost. Njena znanstvena dela, članki, prispevki, televizijske in radijske oddaje, so tako številni , da jih raje ne bomo naštevali. V septembrski številki Planinskega vestnika je napisala čudovit nekrolog prof. dr. Tonetu Wrabru, ki nas je še letos razveselil s svojim predavanjem Od Devina do Kanina v Cankarjevem domu na Vrhniki. Velikega maža smo se spomnili z minuto molka.
Dr. Nada Praprotnik nas je nato popeljala skozi alpski botanični vrt Julijana. Zgradil ga je 1926. leta Albert Bois de Chesne iz Trsta. Seveda so dela trajala kar nekaj let. Vrt so popravljali, obnavljal , dopolnjevali,... V predavanju smo se sprehodili od nastanka in zgodovine vrta, od primerka do primerka, od cveta do cveta. Kot sem že omenila, smo ta večer doživeli festival najlepšega, kar raste v naših gorah. Dr. Nado Praprotnik smo prosili, da bi nas strokovno vodila po Juliani naslednje leto, ko bomo dali obisk Julijane v naš pohodni koledarček. Predsednik društva Roman Novak se ji je zahvalim z majhnim darilcem, ki jo bo spominjalo na Vrhniko, ona pa nam je podarila za društveno knjižnico svojo knjigo Alpski botanični vrt Julijana v Trenti.
Ne morem si kaj, da ne bi napisala slavospev Julijani izpod rok dr. Julijusa Kugya.
»V barvah se lesketajoči visoki grebeni Prisanka, silni zatrepi Velike Dnine, stolpičasti zidovi Lepe Špice gledajo vanj.
Pogled iz njega seže daleč po dolini navzgor in navzdol.
Obkrožajo ga štrleče stene zlato rumene sijoče gorske trate, visoki gozdovi, položeni kot kake orjaške blazine na strma pobočja, da vise globoko v modre soteske. Tako je,kot da bi se vsa presunljiva lepota Trente zbrala prav tukaj, da bi gorskemu vrtiču nudila primeren okvir. Naj dobre zvezde vselej bedijo nad njim.«
Da bi vedeli kdo nam bo predaval se spodobi, da predavateljico najprej predstavimo:
»Dr. Nada Praprotnik se je rodila na Jesenicah. Na Biotehniški fakulteti ljubljanske Univerze je študirala biologijo, tam je tudi magistrirala in doktorirala. Dr. Nada Praprotnik je muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Ureja in strokovno obdeluje stare herbarijske zbirke. Ukvarja se tudi z zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem. Pripravlja občasne razstave ter piše poljudne in strokovne prispevke o rastlinstvu in varstvu naravne dediščine. Njeno glavno floristično raziskovalno območje so Alpe, predvsem pa Karavanke. Strokovno skrbi za naš edini alpski botanični vrt Julijana v Trenti. Izdala je tri verzije vodnika po Julijani (1976,1989,1997) in monografijo Blagajev volčin - naša botanična znamenitost (2004). Bila je tudi načelnica Komisije za varstvo gorske narave in gorsko stražo pri Planinski zvezi Slovenije.«
Dr. Nada Praprotnik je v septembrski številki Planinskega vestnika napisala čudovit nekrolog prof. dr. Tonetu Wrabru, preminulemu 6. julija letos, ki nas je še 26. januarja razveseljeval in prosvetljeval s svojim predavanjem o svoji poti od Devina do Kanina z botaničnimi in narodnostnimi vtisi zahodne meje slovenstva.
Z dr. Nado Praprotnik sta »pod Vrtačo v Karavankah začela njuno botanično in pozneje prijateljsko sodelovanje«.
Ljubljansko barje pa res poznam, bo marsikdo rekel. Resnica je, da živimo na Barju, vsak dan se srečujemo z njim, vendar še vedno skriva pred nami obilo skrivnosti.
Člani MDO Notranjske, Odbor za varstvo gorske narave, smo se letos prvič odločili, da organiziramo poučni izlet. Izbrali smo nekaj domačega, nekaj pred našim pragom, Ljubljansko barje. Odločili smo se, da ga pobližje spoznamo od Vrhnike do Podpeči.
Zbrali smo se v soboto, 22. maja, na parkirišču Hofer na Vrhniki. Pričakovali smo skromno število udeležencev, nazadnje pa nas je bilo čez štirideset tako, da nam je avtobus LPP prišel še kako prav. Prišli so ljubitelji narave iz vseh vetrov Notranjske in lepo je bilo videti, kako lepo lahko zaživi meddruštveno sodelovanje Sklepala so se nova prijateljstva, izmenjavale izkušnje.
Najprej smo se ustavili pri Domu ribičev, kjer nam je Nada prijazno postregla z dišečo kavico. Preko starega mostu, katerega je včasih uporabljala opekarna, smo prečkali Ljubljanico in si ogledali bajerje, ki danes služijo predvsem ribičem za ribolov in ornitologom za opazovanje in obročkanje ptic. Vodička Dragica nam je povedala nekaj o nastanku bajerjev in o zgodovini stare opekarne. Lepo, sončno jutro nas je kar poneslo proti Blatni Brezovici. Seveda nismo smeli spregledati štorkljinega gnezdišča na dimniku stare opekarne v Sinji gorici. Par se vrača že desetletje na to gnezdišče in , ko ga ne bo več, ga bomo zelo pogrešali. V Blatni Brezovici nas je čakalo veliko presenečenje. Vedeli smo, da si bomo ogledali zasebno zbirko ptic, vendar kaj takšnega res nismo pričakovali. Gospod Petrič iz Blatne Brezovice je petdeset let zbiral in prepariral ptice in druge živali. Zbirka je res zasebna, zaprtega tipa, vendar bi se lahko kosala s vsako v kakšnem naravoslovnem muzeju. Zaskrbljujoče je dejstvo, da kar kakšnih petdeset procentov prikazanih ptic več ne živi na Ljubljanskem barju. Eksponati so sistematsko urejeni, v vitrinah, označeni s slovenskimi in latinskimi imeni. Res nenavadno za zasebno zbirko!
Polni nepričakovanih vtisov smo se odpeljali do Malga placa. Nekateri so ga spoznavali prvič. Gospa Dragica nam je povedala marsikaj o nastanku tega čudovitega ostanka prvobitnega Barja. Tudi cvetje se je pokazalo v vsej svoji lepoti, predvsem vodne perunike so v polnem razcvetu. Od Malga placa nas je pot vodila do zadnjega ostanka barjanske šote. Po nekaterih podatkih »zraste » en centimeter šote v petsto letih. Naši predniki so jo res pridno »rezali«, kajti ostalo je še samo nekaj kvadratnih metrov.
Vodenje je prevzel Janez iz Logatca. Janez je med drugim tudi gorski stražar, ljubitelj narave in neverjeten poznavalec Ljubljanskega barja. Res ga je bilo zanimivo poslušati, saj je prava zakladnica znanja, podatkov in legend. Preko cvetočih travnikov smo se podali do stare struge Ljubljanice in hodili kar nekaj časa ob njej. Seveda nam je Janez po poti povedal še marsikatero zanimivost. Kot bi bili zmenjeni, se je mimo nas pripeljala dolga kolona starih dvo in štirikolesnikov. Na koncu so nas že bolele roke od mahanja, njim pa se je najbrž pokvarila kakšna hupa.
Odpeljali smo se do Podpeškega jezera, se nameravali povzpeti na Sv. Ano, od koder bi lahko občudovali vse lepote, ki smo jih in ki jih nismo prehodili. O Podpeškem jezeru smo izvedeli tudi to, da je po nekaterih podatkih to najgloblje jezero v Sloveniji. Črni oblaki so se začeli zbirati in nas prepričali, da Sv. Ano osvojimo kdaj drugič.
Skupno mnenje je bilo, da je bil izlet zanimiv in poučen in da si kdaj drugič ogledamo še kakšen drug košček Ljubljanskega barja.
Hvala Miru in Janezu za skrb in vodenje ! Se vidimo prihodnje leto na kakšnem podobnem meddruštvenem izletu v organizaciji Varuhov gorske narave!
Zapisala : Vida Praprotnik Posnetki: Vida Praprotnik
Letošnja akcija, Očistimo Slovenijo v enem dnevu, je bila res velik in zahteven zalogaj. Vse čestitke organizatorjem.
Menda smo Slovenci spet rekorderji po udeležbi. Zbrala se nas je neverjetna četrtina milijona v skrbi za čisto okolje. Prepričana sem, da teh 250 000 udeležencev akcije, ne bo nikoli neodgovorno odvrglo nobene smeti. Predvsem je imela vzgojni pomen in najbrž je počistila tudi marsikatero glavo.
Planinci Planinskega društva Vrhnika smo v naši občini najbolj izkušeni, kar se tiče čistilnih akcij. Letos smo jo organizirali že četrtič. Lansko leto smo združili moči s Turističnim društvom Blagajana, letos smo se pridružili vseslovenski akciji, kajti imeli smo na isti dan planirano našo tradicionalno akcijo.
Zbrali smo se ob 8.00 (uro prej, kot ostali) na stalni lokaciji Štirna na Betajnovi. Prišlo je 120 ljubiteljev narave in čistega okolja. Pridružili so se nam člani Smučarskega kluba Vrhnika in ostali ozaveščeni občani. Posebej je potrebno pohvaliti pohodni skupini Zimzelenčki in Sončki, ki sta se pridružili Planinskemu društvu pred nekaj leti iz upokojenskih vrst.
Omeniti in pohvaliti je potrebno tudi Mladinski odsek pri Planinskem društvu Vrhnika. Bili so zelo številčni. Očistili so poti na Planino do Ulovke in Starga malna.
Ostali smo čistili pobočja Svete Trojice, ob Tankovski in Tržaški cesti vse do Raskovca in verjemite, da je bilo dela za vse dovolj.
Še vedno se najdejo neverjetne stvari. Človeška domišljija je tudi pri odpadkih neizmerna. Ali lahko verjamete, da je bilo na enem odlagališču za tri velike vreče čevljev. Družina je morala biti res številna. Zakaj čevljev ne odpeljejo na Rdeči križ ali Karitas? Saj so bili še čisto uporabni.
Obsojanja vredno je, da nekateri v kraške vrtače še vedno odlagajo nevarne odpadke (salonitno kritino, avtomobilske plašče in akumulatorje, embalažo motornih olj).
Se kljub obveščanju ne zavedajo, kako so ti odpadki nevarni za naše življenjsko okolje!?
Lahko smo veseli in zadovoljni, da smo spet nekaj prispevali v skupno dobro.
Nekaj svojih moči in časa pa tudi stroškov smo žrtvovali, da nam bo vsem lepše in da se bomo še bolje počutili v svoji domovini.
Samo eno imamo, prelepa je in naj bo še bolj čista.
Hvala vsem udeležencem v želji, da se vidimo naslednje leto.
Posebna zahvala velja našima donatorjema Franci Tomažič s.p. (Gostilna pri Krajncu), Vrhnika in Pekarni Baškovč d.o.o., Vrhnika.
Dobre volje sva se s prijateljico prvi dan po praznikih vzpenjali na našo, v pomlad prebujajočo se Planino. Čudovita narava, vzorno urejene planinske poti, užitek po vzponu na vrhu. Kaj si lahko zaželiš še lepšega!
Vendar, saj nisva mogli verjeti svojim očem. Nad Špico sva zagledali mladeniča, gorskega kolesarja, ki je sistematično odstranjeval debla, ki služijo za oporo jarkom za odvodnjavanje.
Seveda sva ga opozorili na zaprosilo kolesarjem na vrhu, da gorska kolesa ne sodijo na planinske poti, mu povedali, da se je zgodilo že nekaj nesreč ob srečanju planincev in kolesarjev. Skušali sva mu razložiti, da vodenice služijo zaščiti poti pred erozijo.
Opozorili sva ga na Zakon o prometu v naravnem okolju, mu povedali, da je v urejanje planinskih poti vloženo na desetine, tudi stotine prostovoljnih ur.
Vse je bilo bob ob steno, njegovo obnašanje pa zelo nesramno in arogantno.
Tudi on nama je razložil, da odstranjuje debla za sebe in vse ostale kolesarje, ker so nevarna. Planinci naj kar popravljamo pot, vendar on jo bo, po njegovih besedah, vedno znova poškodoval.
S svojim početjem je nadaljeval. Nekaj debel nama je uspelo položiti nazaj, nekaj je bilo pretežkih, nekaj pa jih je ponovno zmetal navzdol po pobočju.
Poklicali sva policijo, ki je bila uspešna. Možje postave so ga oglobili, ob neplačilu globe pa sledi prijava pri sodniku za prekrške.
Seveda čaka planince spet nekaj ur trdega dela zaradi mladega objestneža, pot pa je zaradi koles še malo bolj razrita.
Zakaj sem napisala to popraznično zgodbo?
Mogoče jo bo prebral kateri od mladih objestnežev, ki se ne držijo nikakršnih pravil in ne cenijo tujega dela . Morda jo bo prebral kateri od staršev in opozoril svoj podmladek.
Mlade vabim, naj se priključijo Mladinskemu odseku, ki zelo uspešno deluje pri Planinskem društvu Vrhnika. Po tej poti bodo pričeli spoznavati in ceniti naravo, jo varovati in ugotovili bodo, da je v varne in urejene planinske poti vloženo veliko časa in truda.
Morda bodo sodelovali pri kakšni delovno akciji.
Prva priložnost je vseslovenska čistilna akcija, kateri se pridružuje tudi Planinsko društvo Vrhnika.
Člane Planinskega društva Vrhnika vabimo, da se udeležijo čistilne akcije, ki bo potekala v organizaciji Okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj. Koordinator akcije v občini Vrhnika je Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Zbirno mesto bo v soboto, 27. marca 2010 ob 8,00 pri spomeniku Ivana Cankarja na Vrhniki.
Ob tej priliki bi vam radi sporočili, da se bo druga čistilna akcija" Očistimo Slovenijo v enem dnevu" odvijala 17. aprila. 2010. V akciji bo aktivno sodelovalo tudi Planinsko društvo Vrhnika. V tej akciji bomo planinci čistili predvsem planinske poti. Vse informacije vam bomo pravočasno posredovali.
Več o akciji Očistimo Ljubljansko barje najdete na spletu Barje.net
Člani Planinskega društva Vrhnika smo že tretjič zapored organizirali čistilno akcijo ob DNEVU ZEMLJE. Akcijo smo že drugič izpeljali v organizaciji Odseka za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Vrhnika in prvič združili moči s Turističnim društvom Blagajana Vrhnika. Prvič in, upam, ne zadnjič. Zbrali smo se v soboto, 18. aprila 2009, na Betajnovi. Tudi udeleženci, ki so se akcije udeležili v okviru Turističnega društva Vrhnika, so prišli na dogovorjeno mesto. Otroci, bilo jih je trinajst, so se z mentorico Anito Čretnik in starši, čiščenja Retovja in Močilnika lotili kakšno uro kasneje. Med planinci je najmlajši udeleženec, nekajletni Tian , pridno pomagal in bil neverjetno potrpežljiv. Dokler bodo starši in stari starši na takšen način skrbeli za vzgojo otrok, se nam za lep in čist izgled naše Vrhnike ni bati! Zbrali se nas je neverjetnih štirideset. Res lepa številka, če pomislimo, da je bilo še pred dvema letoma le pet udeležencev akcije. Po prijetnem klepetu, čaju in aperitivčku ( Jože je postavil »šank«), smo se odpravili vsak na svojo zadolžitev. Člani Blagajane so čistili predvsem poti proti Močilniku , planinci pa smo se letos lotili tudi Sv. Trojice., kjer lahko najdeš neverjetne stvari. Na nekaterih lokacijah so tako obsežna divja odlagališča, da bo potrebno obvestiti Komunalno podjetje Vrhnika, da jih očisti, kajti za nas je bil to prevelik zalogaj. Veliko veselje nam je naredila šoja Pika, ki se že nekaj časa zadržuje na območju Zadnjih dolin in straši in razveseljuje sprehajalce. Pozobala nam je nekaj piškotov «ozmerjala» nas pa tokrat ni. Planinske poti na Planino so sorazmerno čiste(razen odvrženih papirnatih robčkov) . Stanje na planinskih poteh je iz leta v leto boljše , kar je rezultat sprotnega čiščenja in opozarjanja. Velik optimizem vliva dejstvo, da se zavest o varovanju okolja seli tudi med vrhniške planince. Opoldne smo se spet dobre volje in zadovoljni z opravljenim delom sešli na Betajnovi. Malo smo poslikali neverjeten kup odpadkov, ki smo ga zbrali in dali izjavo za Radio 1. Druženje smo zaključili v Starem malnu, kjer nas je Enis kraljevsko pogostil, otroci pa so se razveselili pic, ki jih je prispevala Pizzerija Boter . Dobro hrano smo zalili z vinom, ki nam ga je podaril Orel d.o.o.. Naše aktivnosti so objavili v časopisih VEČER, 7D, spletni strani POZITIVKE in GEA TV . Zahvaljujemo se vsem udeležencem in donatorjem: poleg že omenjenih Enis Džajić s.p., Pizzerija Boter, Orel d.o.o., še Turšič Anton s.p., Štirn d.o.o., Franci Tomažič s.p.. Naše upanje in želje so, da bi bil drugo leto kup odpadkov dosti manjši , mi pa se vseeno dobimo na prijetnem druženju!
Tekst: Vida Praprotnik Foto: Vida Praprotnik in Simon Zalar
"In zakaj sem se odločila, da poskušam v svoji seminarski nalogi opisati in pokazati na nekatere rešitve obnove poti na Planino?" se v svoji seminarski nalogi sprašuje naša varuhinja gorske narave - Vida Praprotnik. S klikom prideš do naloge, klikneš na "full screen" in prebereš vsebino.
Planinska zveza Slovenije, Komisija za varstvo gorske narave, je organizirala ob Dnevu gora okroglo mizo z naslovom »NEUREJEN MOTORNI PROMET V NARAVNEM OKOLJU«. Vse o tem perečem problemu najdete na njihovih spletnih straneh.
Planinsko društvo Vrhnika je bogatejše za še eno varuhinjo gorske narave, Vido Praprotnik, ki je v soboto 13. septembra 2008 v Mariboru prejela diplomo varuhinje gorske narave ob uspešnem zagovoru svoje seminarske naloge: Obnova planinske poti od »Štirne« do Zavetišča na Planini nad Vrhniko. Za diplomo in nalogo ji planinci iskreno čestitamo in prepričani smo, da se bomo kmalu seznanili tudi z njeno nalogo, ki nam bo še kako prav prišla pri našem pohajkovanju in obnašanju po poteh našo Planino.
Več o podelitvi diplom VI. generaciji tečajnikom varuh gorske narave si lahko preberete na spletni strani Komisije za varstvo gorske narave in ogledate slike v njihovi galeriji.
ČISTILNA AKCIJA V ORGANIZACIJI ODSEKA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE PRI PLANINSKEM DRUŠTVU VRHNIKA
Planinsko društvo Vrhnika je že drugo leto zapored organiziralo čiščenje poti, ki vodijo na Planino, pa tudi poti, ki potekajo pod Planino.
Lansko leto se je čistilne akcije udeležilo 5 članov, letos pa že kar neverjetnih 26. Seveda smo na čistilno akcijo povabili vse ljudi dobre volje, seveda pa predvsem tiste, ki ljubijo čisto naravo. Tudi podmladek že imamo, saj je najmlajša udeleženka, Ula, štela rosnih 5 let. Ni kaj, zgodaj je potrebno začeti!
Akcija je potekala v nedeljo, 13. 4. 2008. Zbrali smo se ob 8.00 pri «Štirni«. Čeprav smo se še v soboto s skrbjo ozirali v nebo, kajti lilo je kot za stavo, nas je nedeljsko jutro pričakalo brez dežja. Za dobro voljo je že na začetku poskrbel Milan s čajem in sladkim ter slanim pecivom. Njegov najzvestejši odjemalec je bil štirinožnik Pit, ki je ves dan pridno sodeloval pri odkrivanju smeti, saj je po poklicu vohljač.
Vodja akcije, Dare, nas je razdelil v skupine in določil, katere poti bomo čistili. Nekaj jih je čistilo ob tankovski cesti, drugi cesto proti Starem malnu in njegovo okolico. Obdelali smo tudi vse poti, ki vodijo na Planino.Najtrši oreh je bila cesta proti Logatcu, oziroma okolica počivališča na vrhniškem klancu, kjer mrgoli divjih odlagališč.
Ugotovili smo, da so vsaj planinske poti letos čistejše kot lansko leto. Seveda imajo nekateri brezvestneži še vedno posebno veselje z odmetavanjem plastenk in pločevink v naravnem okolju. Predvsem na parkiriščih se najde marsikaj. Tudi to je razumljivo, da si je treba obrisati nos, ko sopihaš v hrib, manj pa je razumljivo, zakaj uporabljen robček ne odneseš domov!
Naša ugotovitev je , da je najteže osveščati prebivalstvo. Vsakdo lahko brezplačno pripelje dnevno 350 kg odpadkov na deponijo Komunalnega podjetja Vrhnika. Brezplačna je tudi oddaja pnevmatik, mi pa smo jih v tej akciji zbrali 96! Kdaj se bomo zavedeli, da nismo dobili narave v uporabo od prednikov, ampak smo jo dobili v čuvanje za naše vnuke!
Po končani akciji, ob 13.00 smo se podprli v Gostilni pri Kranjc (Franci Tomažič s.p.). Za pogostitev se jim iz srca zahvaljujemo.
Zahvala gre tudi donatorjem: Štirn d.o.o. , Turšič Anton s.p. in Enis Džajić s.p. - Star maln, ki so poskrbeli, da nismo bili žejni.
Poti na Planino so sedaj čiste in naj takšne tudi ostanejo!
Razmišljali smo, ali naj objavimo le nekaj slik, pa smo se končno odločili, da objavimo vse, mogoče bo kdo našel kaj, kar je v tem letu od zadnje čistilne akcije odvrgel.
Kot vsako leto je narava odvrgla svojo zeleno obleko in sramežljivo pokazala, kaj je pod njo, nič kriva, skrivala. Kot veste smo v aprilu mesecu opravili čistilno akcijo in v njej nabrali za štiri res polne avtomobilske prikolice smeti, ki so jih nevestneži skrili pod okrilje zelene obleke narave. V začetku novembra sem poslikal nekaj meni znanih divjih odlagališč, ki jih bomo "sanirali" v čistilni akciji naslednje leto (13. aprila 2008) pod vodstvom Odseka za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Vrhnika.Če bo kdorkoli izmed vas odkril nova divja odlagališča vas prosim, da nas obvestite na elektronski naslov pdvrhnika@gmail.com ali na mobilno številko 041/254-316 (Darko Horvat). Naš odnos do narave si lahko ogledate v naši Foto galeriji
V letu 2007 so bili za 5. generacijo varuhov organizirani trije dvodnevni tečaji, krona vsemu pa je bila svečana podelitev nazivov varuha gorske narave 21 tečajnikom, ki so uspešno opravili tečaj. Med njimi je tudi naš bodoči načelnik Odseka za varstvo gorske narave Darko Horvat. Za ta dogodek so si tečajniki na pobudo Dareta izbrali naše zavetišče na Planini. Tečajniki so za ta dan namenili soboto, 6.10.2007 in tudi slabo vreme ni pokvarilo čudovitega razpoloženja s podeltvijo nazivov, ki sta jih podelila predsednik PZS mag. Franci Ekar in podpredsednik Rudolf Skobe. Vse skupaj sta pozdravila tudi predsednik PD Vrhnika, Roman Novak in predsednik gradbenega odbora Milan Jerman, ki je prestavil kratko zgodovino dosedanjih stolpov in potek izgradnje novega. Celotna organizacija je potekala pod budnim očesom načelnice Komisije za varstvo gorske narave, Rozi Skobe. Kako so se imeli si oglejte v Foto Galeriji Odseka za varstvo gorske narave
