Zgodovina mladinskega odseka !
Ustanovljen je bil leta 1964 na Mali Poljani pod Storžicem, štiri leta po ustanovitvi društva. Cilj mladih planincev je bil najbrž v tistem casu prav tako, kot danes; družiti se, se veseliti, skupaj preživeti cim vec lepih trenutkov v gorah in prinašati znanje in ljubezen do narave na najmlajše. Mladinski odsek deluje že triinštirideseto leto in se lahko pohvali z velikim številom uspešnih akcij.
Leta 1965 so starejši mladinci v društvu izvolili upravno odbor mladinskega odseka z 11 clani. Odsek je zacel organizirati izlete v sredogorja in Alpe. Istega leta so mladinci na osnovnih šolah Ivana Cankarja in Janeza Mraka ustanovili planinski skupini, ki sta šteli po približno 50 otrok.
Leta 1976 je bila na osnovni šoli ustanovljena mladinska sekcija, v vrtcu pa cicibanska sekcija. Veliko ucencev je osvojilo znak pionir planinec, kasneje pa znak mladi planinec, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije. Po letu 1986 je zaradi zmanjšanega števila aktivnih clanov mladinski odsek popustil pri delu na šolah. Po letu 1990 se jim je delovna vnema vrnila. Na šolah so znova organizirali planinsko šolo, s sestanki pred izleti in prikazi diapozitivov pa smo mlade planince vnovic spodbudili k hoji v gore.
Leta 1966 so zaceli izdajati Markacije, v katerih smo objavljali vtise z gora, risbe in pesmice.
Leta 1966 je bil iz vrst mladinskega odseka ustanovljen alpinisticni odsek. Njegovo delovanje je pozneje zamrlo.
Leta 1983 pa so iz vrst mladinskega odseka znova izšli alpinisti in ustanovili Notranjski alpinisticni odsek. Aktivno clanstvo v mladinskem odseku se je s tem prepolovilo in izgubilo so kar nekaj mladinskih vodnikov. Kadrovske težave, ki so pestile odsek vse do leta 1990, so se pokazale tudi pri številu udeležencev na izletih in v taborih.
Med najuspešnejše akcije odseka štejemo organiziranje planinskih taborov, ki se jih udeleži najvec mladih planincev. Prve tabore so organizirali v casih, ko so bili planinski tabori edina možnost preživetja pocitnic zunaj doma.
Zacetna leta taborjenja so bila kar zadeva organizacijo, zahtevna. Leta 1967, ko je bil tabor na Rajskih livadah nad Martuljkom, so na primer vso opremo in hrano v tabor znosili na ramenih in ne prepeljali s kombijem kot danes.
V vseh teh letih so z vsakoletnega zidanja štedilnika, postavljanja kuhinje iz krajnikov in sedenja na tleh prešli na plinski štedilnik, sestavljive lesena klopi in mize, štabni šotor za kuhinjo in jedilnico in montažni umivalnik.
Skoraj ni gorske doline, kjer ne bi taborili. Že nekaj let pa imajo težave pri izbiri tabornega prostora, saj ni vec dovoljeno taboriti v Tamarju, Vratih, Zadnji Trenti in Zadnjici. Tudi v Logarsko dolini, Trenti in Bohinju lahko taborijo le v kampih ali pa na prostorih taborniške zveze. Poleg tradicionalnih letnih taborov so organizirali tudi zimske tabore na Planin in na Komni.
V casu delovanja mladinskega odseka se je izšolalo 35 mladinskih vodnikov za letne razmere, 7 mladinskih vodnikov za zimske razmere in 6 mentorjev.
Trenutno je na mladinskem odseku kategoriziranih 6 vodnikov.
Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2000 ob 40 letnici društva.
