Letos smo se v Dražgoše, po več letih, zopet podali s Prtovča „ po izohipsi“. V prekrasnem vremenu smo na pohodu, v počastitev 70. obletnice Dražgoške bitke sodelovali Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojnc, Marino, Mornar, Povžar, Stari, Šolnik, Špik, Švicko ter Vezist. Tradicionalnega nočnega pohoda s Pasje ravni pa sta se udeležila Padalc in Marč, ki je za svoj že 10. pohod po poteh Cankarjevega bataljona dobil posebno priznanje. Prijetno nedeljsko druženje pa smo, še enkrat več, zaključili na kosilu v gostilni Kveder v Luši.

In uspelo nam je, druga skupina Lintvernov je slabih štirinajst dni kasneje sledila poti svoje predhodnice in ubrala popolnoma enako pot, kot njeni predhodniki. Bogato poplačani z razstavnimi predmeti, prikazi in predstavitvami smo ta izlet ravno tako zaključili po poti mimo Mlačce, Zgornje Radovne (Pr/ Psnak), Gogalove lipe – lipovca, jezera Krede, spomenika v Srednji Radovni, vse do Krnice in Gorij, do Vrhnike. Obljubili smo si, še se vrnemo.

Izleta smo se udeležili: Pastir, Šolnik, Povžar in Špik

Težko je najti kakšno prosto soboto ali nedeljo, zato nas je nekaj Lintvernov v sredo obiskalo Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V njem si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro.

Najprej smo si ogledali film o Triglavskem narodnem parku in tudi nekaterih drugih biserov našega gorovja, sledil je obisk stalne razstave, kjer smo si z zanimanjem ogledali razstavljene predmete, iskali zaklad, napolnili nahrbtnik, se s samovarovalnim kompletom podali po grebenu, »uživali« ob grmenju in udarih strel v bivaku, spoznavali zaščitene rastline, ponovili nekaj vozlov, občudovali naše himalajce, s kakšno opremo so se desetletja nazaj podajali osvajati najvišje vrhove in na zaključku preverili naše znanje ter bili za uspeh nagrajeni z lično razglednico.

V kletnih prostorih smo si ogledali razstavo gorenjskih olimpijcev iz zimskega obdobja, v pritličju pa so ravno ob našem obisku postavljali razstavo o Bariločah s fotografijami župnika Franca Urbanije z Dovjega.

Tople prostore muzeja smo zapustili in si na poti skozi Radovno v Mlačcah najprej ogledali 24 urni trud domačinov, da bi še pred božičem zaledeneli vse objekte, ki predstavljajo kuliso lednih jaslic. Občudovanja vredni so, saj bijejo neprestano borbo z naravo (najprej idealne ohladitve, nato jim otoplitev pobere ves trud, pa zopet zmrzovanje in tako naprej) a končno vedno zmagajo.

Sledila je še dobra malica Pr`Psnak, ogled več kot 500 let stare Gogalove lipe, ali bolje Lipovca, ob poti proti Bledo pa smo zagledali neverjetno lepo zeleno jezero Kreda, se peljali mimo spomenika v spomin požgani Srednji Radovni, naleteli na odcep za Pokljuško sotesko, prevozili Gorje, Bled (brez »kremšnit«) in se vsi srečni in zadovoljni vrnili na Vrhniko.

Tega izleta smo se udeležili Bankir, B`čar, Cvele, Cvičkar, Stari, Špilčk in Špik.

Lintverni smo se, kot običajno zbrali pred CH-jem in se tokrat podali na Štajersko, na Boč. Na izhodišču v Zgornjih Poljčanah nas je pričakal planinski vodnik Sreč, ter nas preko Babe popeljal na sam vrh. Na vrhu Boča so nas najprej pričakali prijazni vojaki ter nam predstavili podzemni telekomunikacijski objekt. Nato smo s Telekomovega objekta ter planinskega razglednega stolpa uživali v prečudovitih razgledih. Sledil je spust do Planinskega doma na Boču, kjer nam je dobrodošlico zaželela godba na pihala iz Slovenskih Konjic. Ob bočkem loncu je bilo razpoloženje vse prijetnejše. Nadaljevali smo proti dolini mimo planinske koče Velikonočnica in postali na turistični kmetiji pri Ogrizkovih, kjer smo bili prijetno pogoščeni. Ob koncu dneva je ostalo le še toliko časa, da smo si ogledali Kraljevi vrelec slatine v Spodnji Kostrivnici.

Pohod sta pripravila vodnik Sreč in Lintvern Špik. Poleg navedenih pa smo na Boču bili še Bankir, Betajnovc, Bčar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojnc,  Padalc, Povžar, Šolnik in Vezist.

Lintverni smo se v okviru letnega pohoda tokrat podali v Zahodne Julijce, kjer smo napravili 4 enodnevne vzpone.

Najprej smo se povzeli na 1653 m visoki Svinjak, sicer bolj zahteven kot bi sodil na prvi pogled, svoje pa je „dodala“ visoka temperatura, ki nas je dokončno  „pregrela“ ob sestopu. Nastanili smo se v PUS Bavšica, ki je bila izhodišče za naslednji vzpon na Briceljk – 2346 m. Strm in zahteven vzpon je potekal po alternativni smeri do sedla pod vrhom. Na vrh Briceljka sta se povzpela le Ligojnc in Padalc. Tretji vrh, ki smo ga zavzeli je bila Jerebica – 2126 m, od koder so se med drugimi nudili prelepi razgledi na Viš, Montaž in Rabeljsko jezero.  Zadnji dan nas je čakal še vzpon na Mangart -2678 m. Z Mangartskega sedla smo se v večini povzpeli kar po Italijanski smeri. Na vrhu Mangarta smo mimogrede krstili še našega novega člana Špilčka.

Za načrtovanje in organizacijo letnega pohoda je poskrbel Špik, pri tem pa mu je pomagal Cvičkar. Najem PUS Bavšica je v zadovoljstvo vseh zagotovil Špik.

Za odlično pripravljeno hrano je skrbela naša logistična skupina z Bčarjem in Bankirjem na čelu. Obilo prešernega razpoloženja ob večerih zato ni manjkalo.

Tradicionalne majice, ki bodo trajno obeležile tudi letošnji pohod, pa je še enkrat več prispeval Marino.

Letošnjega letnega pohoda smo se udeležili: Bankir, Betajnovc, Bčar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojnc,  Padalc, Pastir, Povžar, Stari, Šolnik, Špik, Špilčk, Švicko in Vezist.

Lintverni smo se podali na 2. tradicionalni Cveletov pohod in tokrat smo za izhodišče izbrali Pekel pri Borovnici. Zakaj Cveletov, zato ker se vsak pohod konča v Volčju nad Bloškim jezerom, kraju, kamor v mir večkrat odideta Sončica Nuša in Cvele.

Raznorazne obveznosti, tako družinske kot zdravstvene, so na to dolgo pot zvabile 11 Lintvernov, ki smo, po obvezni jutranji kavici, zagrizli v ne ravno nedolžne strmine Pekla in tako za seboj puščali slap za slapom, nad zadnjim, petim, pa ubrali neoznačene gozdne poti, najprej ob Borovniščici, nato pa ob Otavščici, ki nam je ravno tako razkrivala svoja nedrja s slapovi, tolmuni, vreli. Kot se spodobi je ta del poti že v četrtek prehodila ogledna trojica Cvičkar, Cvele in Špik. Smer vmesnega cilja je bila začrtana do Gorenjih Otav in tu sta nam prišla naproti naša »logista« Šolnik in Bankir, ki je v vasici organiziral topel domačinski sprejem.

Po počitku in okrepčilu smo nadaljevali po stari cesti od Gorenjih Otav do Cajnarjev, ki so nam jo natančno opisali domačini. Sledil je še premik do Svete Trojice in od tu dalje smo do našega cilja sledili oznakam Krpanove poti – ličnim škornjem.

Lepe gozdne poti, večinoma ob spremljavi potočkov, deloma bela cesta v lepšo prihodnost, mehke travniške stezice polne spomladanskega cvetja, vse to je minilo kot bi pihnil in niti zavedli se nismo in že smo stali pred oznako kraja Volčje.

Tu pa tako svečan zaključek poti, da smo si kar prste oblizovali, za kar gre zasluga Nuši in Cveletu.

Še spominski posnetek in rekli smo si: »Nasvidenje na 3. tradicionalnem Cveletovem pohodu, kjer je cilj že znan, izhodišče pa bomo premlevali do konca leta.

Pohoda smo se udeležili: Bankir, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Duno, Ligojnc, Padalc, Polžar, Šolnik, Špik in Švicko, na pot pa sta nas pospremila Pastir in Stari.

Lintverni smo, v soboto 9. aprila 2011, krenili na priljubljeno planinsko točko Kršičevec (1091 m). „Stara gora“, kot domačini imenujejo Kršičevec, se nahaja na širšem območju snežnižkih gozdov. Pohod smo pričeli v vasi Juršče (Jurišče). Pot nas je najprej vodila mimo zanimivega drevesa družine rožnic – Borčeve rošelike ter spomenika padlim borcem NOB, I. svetovne vojne  ter ponesrečenim otrokom po II. svetovni vojni. Nato smo se po razgibanem kraškem terenu ter mimo čudovite lipe zraščenke (14 debel) povzpeli na Kršičevec.  Na vrhu smo lahko opazovali Snežnik, Učko, Slavnik, Nanos, Italijanske Dolomite, Julijce ter Kamniško Savinjske Alpe. Po spustu s Kršičevca smo se povzpeli še na bližnjo točko Bele stene z znamenitim Spodmolom. Pohod smo zaključili na turistični kmetiji pri Cunarju v Jurščah.

Pohoda, ki ga je načrtoval, organiziral in skrbno vodil Špik, smo se udeležili še Cvele, Cvičkar, Ligojnc, Mornar, Pastir, Povžar, Stari, Šolnik, Švicko in Vezist.

Tekst: Vezist in Špik

Mnogo poti po Bržaniji smo že prehodili, a marsikateri sobotni del je bil popolnoma nov marsikomu. Tako velika je Bržanija s svojimi vrhovi, da bi jo v enem dnevu komaj obleteli.

Sobotno jutro nas je pozdravilo ob spomeniku Šavrinkam in znameniti cerkvici s še bolj znamenitimi freskami, ki prikazujejo mrtvaški ples. Da, začeli smo v Hrastovljah in se, pod progo Divača – Koper, najprej podali do zapuščene vasice Zanigrad in nadaljevali do »živega« zaselka Zazid. Nad vasjo smo najprej zagrizli do opuščene železniške postaje Zazid, ki je služila svojemu namenu na progi Divača – Pula.

In že smo se znašli pod samim Kraškim robom, ki smo ga kmalu za razglediščem napadli in se po njegovem grebenu približevali naši najvišji točki – Lipniku. Sledil je spust, najprej po označeni planinski poti, nato pa nam je čas mineval v iskanju ustreznega brezpotja do nadvoza ceste Zazid – Rakitovec nad železniško progo. To preizkušnjo smo več kot odlično opravili (pohvala mimoidočega domačima) in že zagrizli Trem učkam naproti in od njih do vrha Kuka.

Sledila je še lepa grebenska pot do Lačne s svojim kovinskim stolpom in hiter spust po strmi, razdrapani poti do Hrastovelj, kajti Lačna nam je dala vedeti, zakaj se tako imenuje in napolniti je bilo potrebno naše želodčke.

Pohoda smo se tokrat udeležili: Bankir, B`čar, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Grintavec, Padalc, Povžar, Stari, Šolnik, Špik in Švicko.

Tradicionalni, letos že 3. spominski pohod na Goropeke, posvečen pokojnemu Lintvernu Alešu  - Goropekarju, je potekal z Vrhnike mimo Sv. Trojice čez Tičnico proti Hameksu, nato pa skozi Korita na Ulovko. Nadaljevali smo skozi Mizni dol in Rastovke v Smrečje kjer smo v "Kasarni" naredili krajši predah. Pohod smo nadaljevali proti Goropekam pod Vrhom Sv. Treh kraljev in Hleviško planino, kjer nas je pogostila prijazna domačinka. Planinski dom na Goropekah je bil tokrat zaprt, zato smo se vrnili v "Kasarno", kjer smo v prijetnem kramljanju in ob dobri hrani obudili marsikateri spomin iz časov, ko je bil z nami še pokojni Goropekar. Letošnjega pohoda smo se udeležili Bankir, Betajnovc, B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojnc, Marč, Padalc, Povžar, Stari, Šolnik, Špik in Vezist.

Lintverni smo se ponovno udeležili tradicionalne prireditve Po poteh partizanske Jelovice. Za razliko od lanskega leta, ko smo uživali v prekrasnem zimskem dnevu, pa je pohod tokrat spremljalo oblačno in megleno vreme. Na nočni pohod s Pasje ravni se je podal Marč. Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintovec, Ligojnc, Padalc, Povžar, Stari, Šolnik, Špik, Švicko ter Vezist smo se v Dražgoše podali s Čepulj mimo Mohorja. Mornar pa se je slovesnosti tokrat udeležil službeno.

Tudi nam Lintvernom je to jesensko deževje preprečilo kakšen pohod in prav pošteno so nas srbele noge. Za to soboto je bilo napovedano lepo sončno in stabilno vreme, a kaj, ko je v petek dobesedno zasulo Vrhniko z obilno mero snega v tej sezoni. Petkov večer je tako minil v pesmi lopat in naši »križi« so dobesedno klicali po ravnanju.
Naše čvrste kosti so zjutraj malo dalj poležale in sredi lepega jasnega dopoldneva smo takoj imeli v mislih cel kup idej, kje naj potrošimo odvečno energijo. Končna odločitev je bila: po evropski pešpoti E7 iz Bistre na Vrhniko.
Od same kartuzije smo zagrizli v breg in sledili markacijam E7 in učni gozdni poti in te poti so pred nami ubirali le srnjad in jelenjad. Ob poti so nas spremljali prazni nosilci, ki so nekoč nosili informacijske table te učne poti in prepričani smo, da so gozdarji le-te pobrali, da bi jih obnovili. Kmalu smo zapustili dvojne označbe in zvesto sledili dobro vzdrževani, označeni in očiščeni evropski pešpoti.
Še prehitro smo se iz prijetnega gozda vrnili v civilizacijo, najprej smo železniško progo prečkali preko mostu, blizu postaje Verd pa še skozi podhod in ob Verdu smo se spustili do Retovja ter se v Mirkah še zadnjič ovekovečili skupaj, kajti poti treh Lintvernov so se nadaljevale na Lošco, dva pa sva obiskala še Močilnik in »zašpilila klobaso« na današnjem izhodišču in tu posnela še zadnji utrip s cerkvijo sv. Pavla in sv. Trojico v prekrasnem sončnem dnevu. Pohoda smo se udeležili Duno, Cvetko, Cvičkar, Povžar in Špik.

Letni pohod smo začeli na 3. serpentini vršiške ceste v smeri proti koči v Krnici. Iz Krnice smo se po znameniti in razgibani Gruntovski smeri povzpeli na Špik, kjer so se v prelepem vremenu ponudili čudoviti razgledi po Julijskih Alpah. Na Špiku smo opravili krst novega kandidata – Špika ter ga razglasili za polnopravnega člana Lintvernov. V istem času se je nekaj Lintvernov, ki so skrbeli za logistično podporo pohoda, povzpelo na tromejo - na Peč. V prijetnem druženju ter po  počitku v koči v Krnici smo se naslednjo jutro povzpeli čez Kriško steno, kjer nas je pričakala gosta megla  oz. prvi znanilci poslabšanja vremena. Po prihodu v Pogačnikov dom na Kriških podih smo hitro sprejeli odločitev, da s pohodom na Škrlatico naslednji dan nima smisla nadaljevati. Naša odločitev  se je potrdila kot edina pravilna, saj je že takoj po spustu v dolino Vrat začelo močno deževati. Pohod je organiziral in odlično vodil naš novi član Špik, poleg njega pa smo  udeleženci bili še  Bankir, Bčar, Betajnovc, Cvele, Cvetko, Cvičkar, Gasilc, Grintovec, Ligojnc, Marč, Povžar in Vezist.

Zelo zanimiv je bil pohod iz Iškega Vintgarja na Bloke oz. Cveletov pohod, poimenovan po organizatorju pohoda Lintvernu Cveletu. Pot nas je vodila po evropski pešpoti E6 preko Krvave peči do Predgozda, kjer je edino evropsko križišče pešpoti E6 in E7 ter nato pa po „Krpanovi deželi“ mimo Bloškega jezera do našega cilja – Volčje. Pohod je ob že omenjenmu organizatorju vodil Milan, udeleženci pa smo bili še Bankir, Betajnovc, B*čar, Cvetko, Cvičkar, Duno, Marč, Povžar, Padalc, Šolnik,  Švicko in Vezist

Na Kum smo se najprej z vlakom zapeljali do Trbovelj, nato pa v strmem vzponu dvignili na Čebulovo dolino. Nadaljevanje je bilo nekoliko lahkotnejše in v odličnem razpoloženju smo se povzpeli na vrh Kuma.  Pohod je organiziral in vodil Milan, udeleženci pa smo bili še Bankir, Cvetko, Duno, Gasilc, Grintavec, Padalc, Šolnik in Vezist. Na pohodu je sodeloval tudi član skupine Martini Grešak.

Pohod v marcu smo organizirali v Slovenski Istri v okolici Movraža, kjer smo občudovali naravni most in znamenite Spodmole oz. kot se imenujejo tudi Ušesa Istre ali »Istrijanska uha«.  Pohod je organiziral in vodil Milan, udeleženci pa smo bili še Bankir, Betajnovc, B*čar, Cvetko, Cvičkar, Duno, Gasilc, Grintovec, Marč, Povžar, Padalc, Šolnik in Švicko

Za Lintverne je bil, poleg obeležitve 35. letnice pohodov z Vrhnike na Triglav, osrednji dogodek tudi pohod po Tržiški planinski poti. Pohod smo prilagodili trenutnim razmeram in željam po osvojitvi nekaterih vrhov, na katere se Lintverni še nismo povzpeli. Lintvernom je na tradicionalnem zbirališču pred CH-jem srečno pot zaželel tudi predsednik PD Vrhnika Roman Novak. Po prevozu do Ljubelja smo se podali po Bornovi poti, skozi tunele na planino Preval. Večina se nas je povzpelo po strmini čez vrh Begunjščice do Roblekovega doma, kjer smo prenočevali v utesnjenih posteljah. Naslednji dan smo sestopili na Zelenico in nato nadaljevali vzpon na Vrtačo, drugi najvišji vrh v Karavankah. Po kratkem predahu smo se, ponovno čez Zelenico, povzpeli na Triangel in nadaljevali pohod po novi Slovenski poti, ki poteka po slovensko-avstrijski meji do Starega Ljubelja. Čeprav je varovana je bila za Lintverne Slovenska pot pravi izziv. Priporočamo jo le izurjenim planincem. Betajnovc in Padalc sta pohitela ter osvojila še Veliki vrh na Košuti. Po vzponu in prenočevanju na Kofcah smo načrt za naslednji dan nekoliko prilagodili najnovejši nevzpodbudni vremenski napovedi. Po vzponu čez Malo Polano na Tolsti vrh in Križko goro smo sestopili v Križe in tridnevni pohod zaključili pri našem prijatelju Janezu Kavarju. Na pohodu smo tokrat bili Bankir, Betajnovc, Bčar, Cvele, Cvičkar, Cvetko, Duno, Grintovc, Padalc, Povžar, Vezist ter nova člana Lintvernov Ligojnc in Švicko.

Zahvaljujemo se Janezu Kavarju za uspešno svetovanje in skrb, da smo prehodili vse kar smo si zaželeli. Najlepša hvala našemu Marinotu, ki nam je posebej zato priložnost priskrbel tradicionalne Lintvernske majice. Hvala tudi vsem ostalim Lintvernom, ki se zaradi različnih razlogov niso mogli udeležiti tokratnega pohoda in so nam enako kot naši najbližji, želeli uspešen pohod ter srečno vrnitev domov.

»Po trasi, ki jo predvidevate vodi t.z. "Tržiška planinska pot". V originalu smo jo prvič leta 1973 prehodili pripadniki OŠTO Tržič. V štirih dneh, ampak z vso opremo, orožjem in celo bojnim strelivom. (Če bi tedaj vedel za možne posledice, o katerih bi lahko govorili celo v NY: mejo je varovala JLA, veljal je 100-metrski obmejni pas, meddržavni sporazum je točno določal število in velikost enot za varovanje meje na obeh straneh, nas pa okoli 40, z vsem omenjenim, na sami mejni črti...) Najbolj zagnani so jo par let nazaj zmogli v manj kot 24 urah. Gre pa: Dobrča - planina Preval - Begunjščica - Zelenica - Ljubelj - planina Korošica - Veliki vrh - Kofce - planina Dolga njiva - Stegovnik - planina Javornik - Storžič - Pod Storžič - Mala poljana - Tolsti vrh - Kriška gora - Križe (pivo pri Kavarju!) Precej zahteven (po času hoje) je del od Kofc do Pod Storžiča (8 - 10 ur), tehnično zahtevnejše je s planine Korošica oz. Hajnževega sedla po severni strani Košute na Veliki vrh (označena, zavarovana zahtevna planinska pot). Ostalo pa za Lintverne ne bo nikakršen problem. Prenočišča so možna na Dobrči, na Kofcah, pogojno v bivši stražnici na Šiji, Pod Storžičem in na Kriški gori. Z avtom se da priti na Ljubelj, na Šijo, na planino Dolga njiva, na planino Javornik in Pod Storžič. Avgusta se da odlično prehraniti na planinah (Preval, Korošica, vse planine pod Košuto).«

Po končanem pohodu vam bomo dostavili zapis o pohodu, ki ga bomo opravili Lintverni, seveda z nepogrešljivo Foto galerijo.

Tokrat smo se iz smeri Pivke povzpeli na Vremščico ter se po osvojitvi vrha spustili na Kraško letališče. Pohod smo zaključili v bližini Škocjana. Pohoda smo se udeležili: Bankir, Košutnik, Padalc, Boris, Bčar, Duno, Cetko, Povžar, Cvele, Grintovec in Šolnik.

V hladnem zimskem jutru smo se podali čez Sv. Trojico proti Ulovki ter nadaljevali skozi Mizni dol proti Smrečju. Po krajšem postanku v "Kasarni" smo s pohodom nadaljevali mimo Sv. Treh kraljev in pot zaključili v Domu na Goropekah, kjer nas je pričakal prijazni in gostoljubni oskrbnik Maček. Veliko skupnih dogodkov smo "osvežili", posebej živi pa so ostali spomini na našega pokojnega člana in "špic" Lintverna Aleša - Goropekarja. Sobotnega pohoda smo se udeležili:

Cvetko, Duno, Povžar, Šolnik, Betajnovc, Padalc in Vezist. Tudi tokrat nas je ob odhodu pozdravil, na cilju pa z vozilom počakal, naš Pastir.

Lintverni smo se ponovno udeležili tradicionalne prireditve Po poteh partizanske Jelovice in spominskega pohoda Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše. Za razliko od lanskega leta, ko nas je neusmiljeno pral dež, smo tokrat uživali v prekrasnem zimskem dnevu. Na nočni pohod s Pasje ravni so se podali Betajnovc, Padalc in Marč. Gasilc, Šolnik, Dušan, Bankir, Grintovec, Boris ter Vezist pa smo se povzpeli s Prtovča čez Ratitovec na Kosmati vrh.

Znameniti nočni pohod „ Po poteh Cankarjevega bataljona“, ki v okviru proslav v spomin Držagoške bitke, poteka vsako leto s Pasje ravni, je glede na čas in vremenske pogoje v katerem se izvaja, zelo zahteven pohod. Lintverni smo se zato odločili, da pohod opravimo v nekoliko bolj umirjenem vremenu in dnevnem času. In res začeli smo s Črnega vrha in po znameniti poti Cankarjevega bataljona, pohod zaključili pod smučiščem Stari vrh.

Udeleženci pohoda smo bili: Bčar, Betajnovc, Boris, Cvele, Gasilc, Grintovec, Marč, Padalc, Povžar in Šolnik .

Porezen je ostal neuresničen cilj letnega pohoda, zato smo se odločili, da še letos opravimo tudi to prijetno turo.  S pohodom smo pričeli z Robidenskega brda in pod smučiščem Cerkno (Črni vrh) nadaljevali po zahodnih obronkih Davče. Zaokrožili smo J pobočja Porezna ter se z zahodne strani povzpeli do koče Andreja Žvana ter nato še na vrh Porezna. Nadaljevali smo s spustom proti vzhodnem delu Davče, mimo davških slapov, kjer so bile posledice lanskega neurja še močno vidne. Pohod smo zaokrožili in zaključili pod smučiščem.

Udeleženci pohoda smo bili: Betajnovc, Marč, Padalc, Povžar in Vezist

Večdnevni letni pohod smo posvetili nedavno umrlemu prijatelju Alešu, Lintvernu Goropekarju.  Pohod smo pričeli od Aljaževega doma v dolini Vrat ter se povzpeli na  Luknjo, kjer smo po krajšem počitku opravili najlepši in najzahtevnejši vzpon preko Plemenic. Na vrhu Plemenic smo s trenutkom tišine počastili spominu na našega Goropekarja. Z vzponom ob Triglavski škrbini smo nadaljevali na vrh Triglava.  Po spustu mimo Planike in Vodnikovega doma, kjer smo prenočili, smo naslednji dan nadaljeali spust čez Uskovnico proti Bohinju. Vreme se je kmalu skisalo in na Soriški planini nas je ujelo močno neurje, tako, da smo morali pohod prekiniti. 

Udeleženci pohoda smo bili: Betajnovc, Cvele, Cvetko, Cvičkar, Duno, Gasilc, Marč, Mornar, Marino, Padalc, Povžar in Vezist.

S tem bodo izpolnili obljubo, ki so jo ob svojem slovesu dali Alešu:

A nekaj ti obljubimo: Ko bomo letos ali enkrat v prihodnje lezli tam okrog našega očaka Triglava, bomo vsaj za trenutek zastali ter se zazrli proti Zahodnim Julijcem na dva tvoja velika neuresničena gorniška izziva: Viš in Montaž  - in verjemi - naše misli bodo samo s teboj.

Danes popoldne so začeli uresničevati svoj načrt in izpolnitev dane obljube, kar so poudarili že ob odhodu, ko so se fotografirali z majicami, z zgovornim zapisom (KLIK).

Naša kolega Lintverna Cvičkar in Mornar, ki v tem času živita in delata v Belgiji sta nas povabila, da skupaj obiščemo belgijske planine ter si ob tej priložnosti ogledamo tudi druge kraje in znamenitosti.

Glavni dogodek je bil pohod po Ardenih z vzponom na najvišji belgijski vrh Altitude (700m).  V času našega bivanja v Bruslju smo obiskali obalo Severnega morja ter Amsterdam. Ogledali  smo si tudi zgodovinsko nemško mesto Monschau. Proti koncu bivanja v Belgiji pa smo se sprehodili še skozi znameniti Bruseljski park. Lintverni smo obema gostiteljima Cvičkarju in Mornarju, kot tudi njunima soprogama Zori in Adrijani posebej hvaležni za izkazano gostoljubje in nudenje oskrbe v času našega bivanja v Belgiji.

Udeleženci obiska in pohodov v Belgiji smo bili, poleg gostiteljev Cvičkarja in Mornarja, še Bčar, Betajnovc, Cvele, Cvetko, Duno, Gasilc, Goropekar, Grintovec, Marč, Pastir, Padalc, Povžar, Šolnik in Vezist.

Lintverni smo se tokrat odločili, da zimski pohod (v zimi brez snega) opravimo s Slivnice do Vrhnike. S pohodom smo pričeli z vzponom iz Cerknice na Slivnico nato pa se spustili proti Brezjam, Begunjam, Bezuljaku in Dobcu. Pot smo nadaljevali ob vznožju Vinjega vrha čez Padež, Pokojišče mimo Zavrha do Verda, kjer smo pohod zaključili

Udeleženci pohoda smo bili: Cvetko, Duno, Padalc, Povžar, Šolnik, in Vezist.

Za spremembo od lanskega leta, ko smo v soncu hiteli proti Dražgošam, nam jo je letos pošteno zagodlo vreme. Deževalo je kot za stavo. Lintverni smo se temu ustrezno prilagodili in kljub slabemu vremenu opravili nekoliko krajšo tura iz Selc.

Udeleženci pohoda smo bili: Bčar, Betajnovc, Cvetko, Duno, Gasilc, Marč, in Vezist

Po čudoviti kraški dolini nad Trstom nas je vodil in nam razložil vse podrobnosti Roman Novak, predsednik PD Vrhnika.

Pohoda smo se udeležili: Bčar, Betajnovc, Cvetko, Duno, Goropekar, Marč, Padalc, Šolnik in Vezist

Enodnevni  pohod z Vrhnike na Krim je potekal mimo Bistre čez Ljubljansko barje, skozi Prevalje pod Krimom ter po pobočju do vrha Krima. Po krajšem počitku smo se vrnili po isti poti.

Udeleženci pohoda smo bili : Betajnovc, Duno, Goropekar, Padalc, Povžar in  Šolnik.

Večdnevni letni pohod smo po prevozu z Vrhnike pričeli na pl. Kuhinja. Ker nam deževno vreme ni dovolilo vzpon na Krn, smo morali nenačrtovano prenočiti kar v koči na omenjeni planini. Naslednje jutro smo se povzpeli na Krn in čez Batognico ter Bogatinsko sedlo do koče pod Bogatinom, kjer smo drugič prenočili. Naslednji dan smo  nadaljevali pohod pod Lanževico mimo koče pri Sedmerih jezerih.  Sledil je vzpon  na Veliko Špičje. Po razgibani in izredno čudoviti poti smo se preko Malega Špičja spustili do Zasavske koče na Prehodavcih, kjer smo še zadnjikrat prenočili. Zadnji dan smo nadaljevali preko Hribaric ter mimo Koče na Doliču. Nekaj najbolj vzdržljivih Lintvernov se je povzpelo na  Triglav, večina pa smo nadaljevali proti Rudnemu polju, kje smo pohod zaključili.

Udeleženci pohoda smo bili: Bčar, Betajnovc, Cvele, Cvetko, Cvičkar, Duno, Gasilc, Goropekar, Marč, Padalc, Povžar, in Vezist

Enodnevni – delno zimski pohod z Vrhnike proti Javorniku nad Črnim vrhom je potekal čez Zaplano, Logaške Žibrše ter skozi Hotedršico do zasneženega Javornika. Po krajšem počitku  v Pirnatovi koči smo se spustili v Črni vrh, kjer smo pohod zaključili. To je bil eden daljših enodnevnih pohodov (cca 40km), ki smo jih opravili Lintverni.

Pohod je vodil Cvetko,  udeleženci pa smo bili še: Bankir, Bčar, Cvele, Marč, Padalc, Povžar, Šolnik in Vezist

Vreme nas je tokrat izzvalo in v Dražgoše smo se podali kar s Soriške planine. Po  zanimivi in razgledni poti po obronkih Ratitovca smo pot nadaljevali čez Kosmati vrh proti Mrzli dolini in zaključili v Dražgošah.

Udeleženci pohoda smo bili: Bčar, Betajnovc, Cvetko, Duno, Gasilc, Goropekar, Grintovec, Padalc, Povžar, Šolnik in Vezist

Večdnevni letni pohod smo začeli na Jezerskem z vzponom do Kranjske koče na Ledinah kjer smo prvič prenočili. Naslednji dan smo  nadaljevali preko Ledin na Ledinsko sedlo. Od tu naprej pa je nekaj Lintvernov nadaljevalo čez Koroško in Kranjsko Rinko, drugi smo se povzpeli na Ledinski vrh, dva pa sta se prečkala  Mrzlo goro.  Tretji dan je sledil vzpon do znamenite jame Potočke zijalke in nato preko Olševe do kmečkega turizma, kjer smo tretjič prenočili. Zadnji dan smo zavzeli še Peco in se spustili v Črno na Koroškem, kjer smo pohod zaključili.

Udeleženci pohoda smo bili: Bankir, Bčar, Betajnovc, Cvele, Cvetko, Cvičkar, Duno, Goropekar, Grintovec, Marino, Mornar, Padalc, Povžar, Šolnik in Vezist

Enodnevni pohod vzdolž Slovenske obale smo pričeli v bližini mejnega prehoda Lazaret. Ob obali smo nadaljevali do Luke Koper, kjer smo si ogledali patrolni čoln Ankaran. Pohod smo nadaljevali mimo Simonovega zaliva proti Strunjanskim pečinam, Strunjanskim solinam, nato pa mimo Pacuga, Fiese in skozi Piran do Portoroža. Pohod smo zaključili v Luciji. 

Pohod je vodil Mornar, ki nam je ob tej priložnosti razkril veliko zanimivih podrobnosti o Slovenski obali. Udeleženci pohoda smo bili še : Bankir, Bčar, Betajnovc, Cvele, Cvetko, Duno, Gasilc, Grintovec, Marč, Marino, Padalc, Povžar, Šolnik in Vezist

V hladnem jesenskem jutru smo se zapeljali proti Dolenjski. S „partizanske“ magistrale  smo se povzpeli po smučišču Črmošnjice in pohod nadaljevali po grebenu do vrha Mirne gore.

Pohod smo, po spustu skozi vas Planina, zaključili v Vrčicah.  Pohod je vodil Vezist, udeleženci pa smo bili še : Bankir, Bčar, Betajnovc, Cvele, Cvetko, Duno, Goropekar, Padalc, Povžar in Šolnik.